Why is Apple changing the course of industries? Why would rational people tattoo a corporate, Harley-Davidson logo on their bodies? Why did quarter of a million people show up on august 28th, 1963 in Washington D.C. and follow Dr. Martin Luther King Jr. in a movement that changed a nation?
Oznake
ao
(56)
Connections
(7)
espresso (ekspresije)
(51)
Fiction (izmišljije)
(94)
Kompanjon Sančo
(1)
nace
(1)
Non-fiction (majke mi)
(35)
ocvirki
(188)
Quick tips in slow motion
(10)
tttinaaa
(1)
Vv.Aa. (various authors)
(24)
žida velkavrh
(112)
Катюша
(3)
our friends (ocvirkom prijazne strani)
Prikaz objav z oznako Non-fiction (majke mi). Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Non-fiction (majke mi). Pokaži vse objave
nedelja, 13. avgust 2017
nedelja, 9. april 2017
Oggun.
(Dear English speakers, your translation is below the first half of this text.)
Čeprav so yorubski bogovi krepostni, imajo tudi napake. Med njimi biva zlo, t.i. Orishas so človeški. V bistvu niso bogovi, ampak svetniki, angeli varuhi, nekaj v tej smeri.
Čeprav so yorubski bogovi krepostni, imajo tudi napake. Med njimi biva zlo, t.i. Orishas so človeški. V bistvu niso bogovi, ampak svetniki, angeli varuhi, nekaj v tej smeri.
petek, 7. april 2017
Creation by mere thought.
»Monsters, John. Monsters from the Id,« razkrije Ostrow s predzadnjim izdihljajem kolegu Adamsu. Poročnik Doc Ostrow je tako že četrta žrtev odprave, ki jo vodi John J. Adams, komandir odprave Združenih planetov. Vesoljsko plovilo C57D so poslali na planet Altair 4, da poizve kaj se je zgodilo s predhodno odpravo Bellerephon...
sobota, 28. januar 2017
sobota, 31. december 2016
nedelja, 18. september 2016
sreda, 10. avgust 2016
Špeckahla
Izgubil sem ga... No, ne ravno, da sem izgubil svoje mesto-
Naša skupina ni največja, vendar nas je dovolj. Hopsamo sem in tja. Izvidniki se menjamo, vodja pa je vedno na konici repa. Bliža se leto dni odkar sem bil zadnjič na začetku kolone. Zavem se, da bi moral preveriti zadnjega, se vprašat, kako visoko skoči.
Takrat postanem arhitekt. Razmišljam o postavitvi temeljev svojega imperija.
Naša skupina ni največja, vendar nas je dovolj. Hopsamo sem in tja. Izvidniki se menjamo, vodja pa je vedno na konici repa. Bliža se leto dni odkar sem bil zadnjič na začetku kolone. Zavem se, da bi moral preveriti zadnjega, se vprašat, kako visoko skoči.
Takrat postanem arhitekt. Razmišljam o postavitvi temeljev svojega imperija.
četrtek, 21. julij 2016
sreda, 18. maj 2016
Malenkost o misli meseca župnije Želimlje in nekaj več o dinamiki vesolja.
Misel meseca maja, ki so jo izbrali v župniji Želimlje ("Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem." (1 Jn 4, 16)) ne pomaga pri premostitvi pisunske blokade. Verjemite, poskušal sem. Prehlad pa zadostuje, da se posvetne misli umaknejo velikim vprašanjem fikcije, vesolja in vere.
ponedeljek, 17. avgust 2015
sreda, 24. junij 2015
je suis Erik
![]() |
| Uporabljam izključno tiste fotografije na katerih imam rahlo solzne oči in dojenčka v naročju. Na ta način učinkujem kot celostna oseba sposobna empatije. |
»Še sanja se ti ne, koliko žalostnih zgodb bi ti lahko jaz povedal.« (Erik Šušteršič)
Pozdravljeni!
Sem Erik, Erik Šušteršič. Sem neplačnik. Prihajam iz Dolenje vasi, trenutno pa živim na Glinškovi ploščadi 19 v Ljubljani, kjer je tudi sedež mojega podjetja VENERIK, Vesna Ademoski s.p., ki je naslovljeno na mojo trenutno partnerico, saj sem bivši napravil otroka, jo spravil v osebni stečaj, zato me je nagnala. Tega sicer ne razumem, saj sem pred tem tudi sam doživel osebni stečaj na lastni koži in ne vem, zakaj moram sedaj plačevat preživnino. No, tudi z Vesno imava otroka in jo bom po vsej verjetnosti kmalu spravil v stečaj, ampak to trenutno nima veze.
Žiga Velkavrh je delal zame en teden in ne vem, kaj se tako pritožuje, saj sem mu obljubil kombi in opremo na izposojo, poleg tega sem mu obljubil tudi znanje in ne vem kaj še vse, dolžan pa sem mu pičlih 250 €. Res je, da mu plačilo nosim že štiri pofukane mesece, se večinoma ne javljam na telefon, če pa že, se pa zares zelo potrudim, da si vsakič znova izmislim nov izgovor, češ, Žiga, vse sem spraševal, pa nima nihče tvoje telefonske (pozabil sem pogledat na eCV in v svoje kontakte); nisem dobil podpisa; saj te kličem, pa ti telefon ne dela (mu razložim med telefonskim pogovorom, ampak ne šteka).
Skratka, Velkavrh je zame delal en teden konec februarja, začetek marca, in mu do danes nisem dal zasluženih 250 €, kar je zame v bistvu drobiž, če upoštevamo, da plačujem najemnino za Center stavbnega pohištva na Dunajski cesti 49 v Ljubljani, ki sploh ne obratuje. Poleg tega sem ponosni najemnik skladišča za Avtotehno VIS v Šiški. Tudi tega placa ne koristim najbolje, v bistvu bi lahko kombi parkiral pred lastnim blokom zastonj, ampak ok. Prostorov kot rečeno ne koristim s pametjo, sta pa na super lokacijah in sta temu primerni tudi visoki najemnini.
Veste, težko je dvema zaposlenima razložim, da ni denarja in jima moram ostat dolžan vsakemu po 700 €, ker sem ravno investiral 1400 za sedemdnevni najem placa v Gospodarcu in 2500 za tiskanje reklam, čeprav nimam lastnega produkta, ničesar za pokazat, ker nudim montažne storitve.
Toda brez panike! Še naprej poslujete z mano, ker bom te dni prejel poziv Žige Velkavrha in bom poleg preživnine in nespametnih investicij potreboval denar za sodne stroške.
![]() |
| V našem Centru stavbnega pohištva biva duh plačniške nediscipline. |
petek, 29. maj 2015
/prɒp.əˈɡæn.də/
Properganda
UTOPIJA. Vse je utopija, pa vendar je ni nikjer. Utopije vsekakor ne more biti za vse, lahko pa bi obstajala ob razkroju človeštva po fiktivnih mejah, normah, statusih, in sicer na nad- in podvrste. Po moje je glavni problem utopije motivacijski.
Uresničenje idealne družbene ureditve bi bila možna šele, ko bi se priviligirani sloj (iz)ločil od ostalih razredov do te mere, da bi samega sebe smatral za nadvrsto. »Oni«, torej tisti podelitni, pa bi bili zgolj sredstva za dosego in ohranjanje utopičnega sistema pri življenju. (Déjà vu?)
Če bi človeštvo razdelili na tri družbene makroenote: gospodarstvo, politiko in rajo, bi se takoj pojavil šum kritike, pa vendar: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – kdaj se bo zgodilo rojstvo prvaka, ki bo rajo dvignil nazaj ob ramena velikanov gospodarstva in politike? Deluje precej jalova ta naša Zveza...
In če teorija o korporativni psihopatiji drži, potem brišem grenke solze vseeno sladkastega posmeha, ko pomislim na vse poskuse delavcev in delavk racionaliziranja z upravo – baje takšen delavski napor izboljša počutje in produktivnost delavske skupine, kar je dobičkonosno predvsem za industrialca.
No, vsak ve zase, kdo je tisti, ki je kriv za njegov oziroma njen (ne)uspeh. Krivdo pa po navadi prevzemajo nase itak tisti, ki se štejejo za uspešne, oziroma srečne.
Seveda obstajajo tudi zunanji vplivi, ki otežkočajo doseganje zadovoljivega stanja. Kolektivno in družbeno krivdo za gospodarsko krizo med drugim prepisujem geniju Eddie-ja Bernaysa in medijskim hišam, ki se poslužujejo »public relations« prijemov. Tu mislim na dovzetne za nagrajevanja in kazni gospodarsko-političnih sil.
Proper propaganda se postavi napram komercialnim, koristoljubnim, najemniškim, sodobnim, torej tistim, ki s strupenimi pogledi zrejo v svojeglavo sestrico propergando – zanikovalko vseprisotnih islamističnih groženj, prežečega terorizma, neskončnega boja z drogami, konkurenčnosti evrazijskih velesil, celo avtoagresije ljudstev, ki ne vedo, kaj je dobro zanje, in ostalih zagat, ki si jih neutrudno izmišljujejo za lažje upravljanje naročnika z Volilnimi glasovi.
Gonilna sila družbe je po Watsonu strah, ki ga je vcepil »malemu Albertu«, da bi svojo misel podkrepil z dokazom. Sprašujem se, če je omenjeni znanstvenik kasneje istemu dojenčku utegnil povrnit zaupanje v kunca, ki se ga je bal po zaslugi znanstvenega napredka.
Mehanizmi tokrat niso usmerjeni v vzbujanje občutka nemoči v gledalcu oziroma gledalki, ampak... Dogodek se bo predvidoma odvil maja naslednje leto v kriznem, a utopičnem sklopu Trubarjeve hiše literature. Vabljeni maja 2016!
četrtek, 14. maj 2015
petek, 20. marec 2015
Usmili se nas! Za božjo voljo, usmili se nas.
Naletim na blog, ki poskuša ustvarjat promet že tako majhnega kroga konzumerjev tako zvane slovenske literature.
Samo zaradi zgrožene radovednosti in poklicne deformacije kliknem na link. Slabo načrtovane zgodbe, malo dogajanja, nič relevantnega in brez duše, celo pomanjkljiva lektura, pomislim cinično, in opazim napis pod slabo izbranim imenom znamke:
facta, non verba | blog za fikcijo in experimente
torek, 17. marec 2015
O sodobnem privatiziranju vojne ipd.
Na vprašanje o tem, kdo dela v privatni vojski, novinarka in ena
izmed avtorjev dokumentarnega filma 'Shadow company' (2006) Madelaine Drohan odgovori, da je od padca berlinskega zidu trg poplavljen s soldati. Vsi narodi naj bi okrnili svoje vojaške sile in posledica je, da postane veliko ljudi primoranih drugje služiti svoj in vsakdanji (t.j. kruh).
torek, 10. marec 2015
Ya-te-veo.
"Tile so Šiptarji. Poglej, kakšne glave imajo," je navdušen Ižanec, preden jih prehiti po desnem pasu. Členke na desni pesti imam obarvane belo. Čvrsto se držim ročaja ob oknu sovozniških vrat: "Mhm." (Ne pokaži mu strahu! S strahom bližnjega se hrani.) Gledam na cesto in se delam, kot da ni nič, medtem ko drviva po avtocesti z bogve kakšno hitrostjo. "Dvestotka," se - kot bi mi prebral misel - nasmehne voznik, mesar po profesiji in zanimanju, stodvajsetih kilogramov. Soudeleženi v prometu se komaj utegnejo umikat. Smrt še nikoli ni bila tako blizu, ko prehiti po desni še v tretje. Skoraj, čisto malo manjka, da najinega opla kot škarje ne prerežeta zadnji konec tovornjaka in težki motor kombija. (Pizda.)
ponedeljek, 2. marec 2015
Happy Birthday Justin Bieber
Prekomerna poraščenost je pri človeški rasi prej izjema kot pravilo. V času ledene dobe (ok. 100K let nazaj), naj bi zaradi spremenjenih vremenskih razmer ljudje začeli nositi oblačila, kar so znanstveniki raziskovali s pomočjo starosti vrste uši, ki živi v oblačilih. Ta vrsta uši je namreč mlajša od npr. sramnih in drugih uši. Nekakšna seksualna revolucija je na Zahodu aktualna od 1960, če sem pravilno razumela. Torej privatni deli od takrat naprej niso več javne skrivnosti za kurbišča in zasebne umetnine, ampak jih resno začne obravnavati širša javnost z akademskim življem na čelu.
nedelja, 15. februar 2015
Prvi vtis.
Vstopim v pisarno. Še drugič v dobre pol ure. Zdaj smo sami trije: direktorica obrata, kadrovica podjetja in moja malenkost: "Živijo," se jima nasmehnem tako brezskrbno, da to takoj zabeležita v svoji akti. Še preden se zaslišanje začne, se usedem in si oblečem bundo. V pisarni sem jo pustil, ko se je končal skupinski del razgovora in nas je direktorica vljudno nagovorila, naj trije kandidati zapustimo prostor, da se začne osebni intervju s četrtim.
petek, 12. december 2014
nedelja, 7. december 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)











