4. 12. 2017, ponedeljek:

V iskanju lune ali Lisica, spiritualna žival gospodične z očmi bambija.

Vražji Taparaco

Samček počiva na podstrešnem tramu slamnate kočure in opazuje navade čudnih bitij spodaj. Svojih temnih barv ne razkazuje za nikogar. Kadar razpre svoja krila in zavibrira z njimi, jih razpre zgolj za ogrevanje.

Babyloon

unserious this, please
logger dee, logger done
twisty legger gum
lettuce risen, damage dome
fractions munchies calleth sie
Zed makes weatherly weasels
in to the suncorn megadeers
and teenage tentacles
to whiperdone and tiny
bababas riped with abstract peopees
how is the glue Hank achieved?
bristing breaching broth
reacus propelled pud-ding
liberation fungae, clouds of joy
champion of life is tot
pocket oh, the last escape!
jurney knocked china ware
spacege cracks inself
wieseldorf a bee
an a, a c through tyne
enterprise euny pewney cow
need a shrinky sauce
brutalized canvas steer
globe around is fear
or is ith, dearling tooz?
cangashnouze statues work
pensil hack up underdust
cut off the deal me a ninja skill

Are authenticity and capitalism cousins?

Why is Apple changing the course of industries? Why would rational people tattoo a corporate, Harley-Davidson logo on their bodies? Why did quarter of a million people show up on august 28th, 1963 in Washington D.C. and follow Dr. Martin Luther King Jr. in a movement that changed a nation?

Žalost žrtvujem.

Jernej me je prehitel. Na svet je privekal tri leta pred okoljevarstveno katastrofo černobilske nuklearke na katero je nabasal moj letnik. Prepričan sem, da so sošolci in sošolke do zadnjega uspešni in jim iz srca želim uspeh, saj si ga prav vsi zaslužijo. Ko sem potrt, si mislim: no, vsaj dve glavi mi nista med lopaticami pognali, a ne. To ne pomaga. Žalost običajno mine sama od sebe. Lažnivec pravi: »Jaz lažem.«

Žerjavica.

Našli so jo na rečnem bregu, ko je učila svojega sina Tolkača in z enako potrpežljivostjo ustvarjala ocean. Modra mati se hihita, da ji drhti vse telo. Skloni se, da v čašo posnemajoči dlani zajame vodo z gladine reke in z njo poškropi sina zatopljenega v školjke.

»Kaj ti je? Te moram ponovno naučiti kako se smeji?« 

Školjke nikoli ne lažejo. Mladenič se ozre. Čez grmovje za njegovim hrbtom se izloči prva starešina.

»Mama, nikar ne hodi!« 

In je šla, da se pokloni starcem.

* * *

Oggun.

(Dear English speakers, your translation is below the first half of this text.)

Čeprav so yorubski bogovi krepostni, imajo tudi napake. Med njimi biva zlo, t.i. Orishas so človeški. V bistvu niso bogovi, ampak svetniki, angeli varuhi, nekaj v tej smeri.

Creation by mere thought.

»Monsters, John. Monsters from the Id,« razkrije Ostrow s predzadnjim izdihljajem kolegu Adamsu. Poročnik Doc Ostrow je tako že četrta žrtev odprave, ki jo vodi John J. Adams, komandir odprave Združenih planetov. Vesoljsko plovilo C57D so poslali na planet Altair 4, da poizve kaj se je zgodilo s predhodno odpravo Bellerephon...

Ko nisva več služila skupaj.

Kje sem ga videl nazadnje? Seveda, bilo je na začetku pomladi. Verjetno odjuga. Morda prvi sprehod v sezoni?

frustracionistična mikrozgodbica o presrečnih kitih (?)

Snitches get... riches?

The angel of HACCP

jórkširec

Živjo,

ponoči se je na metelkovi izgubil prašič jorkširske pasme, jórkširec!

Špeckahla

Izgubil sem ga... No, ne ravno, da sem izgubil svoje mesto-

Naša skupina ni največja, vendar nas je dovolj. Hopsamo sem in tja. Izvidniki se menjamo, vodja pa je vedno na konici repa. Bliža se leto dni odkar sem bil zadnjič na začetku kolone. Zavem se, da bi moral preveriti zadnjega, se vprašat, kako visoko skoči.

Takrat postanem arhitekt. Razmišljam o postavitvi temeljev svojega imperija.

Partíja

postanek

Črno blato jim polzi skozi blede prste. Najstarejši je poba v rdečem puloverju, ki jih ne more šteti več od dvanajst. Razigranost uličnih otrok. Popackali so si rokave in na tkanini se že pojavljajo nove, temne lise. 

Malenkost o misli meseca župnije Želimlje in nekaj več o dinamiki vesolja.

Misel meseca maja, ki so jo izbrali v župniji Želimlje ("Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem." (1 Jn 4, 16)) ne pomaga pri premostitvi pisunske blokade. Verjemite, poskušal sem. Prehlad pa zadostuje, da se posvetne misli umaknejo velikim vprašanjem fikcije, vesolja in vere.

Račka zapluži v reko.

Račka zapluži v reko.

Na oči se mi nastavi poseben filter. Vesolje zavibrira drugače, saj vem, da čas rahlo zaostaja. Nisem porabil veliko, toda tokrat je občutek nekoliko drugačen, bolj intenziven, bolj živ, toda rahlo nerealen.

Vprašljivost vsemirja.

Zagrabi me za peto. Nekaj bi moralo rasti pod menoj, vendar na tleh ni ničesar. Previdno stopim naprej, pa me potegne še za gleženj! Oba, levi in desni, sta enakokraka vrhunca moje razbolelosti. Stopala vsakič znova na silo odlepim iz gostega, globokega blata, ki ne obstaja. Lužam namreč primanjkuje odločnosti, da bi asfalt razmočile v mastno črno kašo. Nadaljevati moram. Tu se za nobeno ceno ne ustavim. Čeprav mi nihče več ne sledi, se bojim, da ne bojo odnehali. Je to moj poslednji beg?

Orhideja