4. 12. 2017, ponedeljek:

V iskanju lune ali Lisica, spiritualna žival gospodične z očmi bambija.

Vražji Taparaco

Samček počiva na podstrešnem tramu slamnate kočure in opazuje navade čudnih bitij spodaj. Svojih temnih barv ne razkazuje za nikogar. Kadar razpre svoja krila in zavibrira z njimi, jih razpre zgolj za ogrevanje.

Babyloon

unserious this, please
logger dee, logger done
twisty legger gum
lettuce risen, damage dome
fractions munchies calleth sie
Zed makes weatherly weasels
in to the suncorn megadeers
and teenage tentacles
to whiperdone and tiny
bababas riped with abstract peopees
how is the glue Hank achieved?
bristing breaching broth
reacus propelled pud-ding
liberation fungae, clouds of joy
champion of life is tot
pocket oh, the last escape!
jurney knocked china ware
spacege cracks inself
wieseldorf a bee
an a, a c through tyne
enterprise euny pewney cow
need a shrinky sauce
brutalized canvas steer
globe around is fear
or is ith, dearling tooz?
cangashnouze statues work
pensil hack up underdust
cut off the deal me a ninja skill

Are authenticity and capitalism cousins?

Why is Apple changing the course of industries? Why would rational people tattoo a corporate, Harley-Davidson logo on their bodies? Why did quarter of a million people show up on august 28th, 1963 in Washington D.C. and follow Dr. Martin Luther King Jr. in a movement that changed a nation?

Žalost žrtvujem.

Jernej me je prehitel. Na svet je privekal tri leta pred okoljevarstveno katastrofo černobilske nuklearke na katero je nabasal moj letnik. Prepričan sem, da so sošolci in sošolke do zadnjega uspešni in jim iz srca želim uspeh, saj si ga prav vsi zaslužijo. Ko sem potrt, si mislim: no, vsaj dve glavi mi nista med lopaticami pognali, a ne. To ne pomaga. Žalost običajno mine sama od sebe. Lažnivec pravi: »Jaz lažem.«

Žerjavica.

Našli so jo na rečnem bregu, ko je učila svojega sina Tolkača in z enako potrpežljivostjo ustvarjala ocean. Modra mati se hihita, da ji drhti vse telo. Skloni se, da v čašo posnemajoči dlani zajame vodo z gladine reke in z njo poškropi sina zatopljenega v školjke.

»Kaj ti je? Te moram ponovno naučiti kako se smeji?« 

Školjke nikoli ne lažejo. Mladenič se ozre. Čez grmovje za njegovim hrbtom se izloči prva starešina.

»Mama, nikar ne hodi!« 

In je šla, da se pokloni starcem.

* * *

Oggun.

(Dear English speakers, your translation is below the first half of this text.)

Čeprav so yorubski bogovi krepostni, imajo tudi napake. Med njimi biva zlo, t.i. Orishas so človeški. V bistvu niso bogovi, ampak svetniki, angeli varuhi, nekaj v tej smeri.

Creation by mere thought.

»Monsters, John. Monsters from the Id,« razkrije Ostrow s predzadnjim izdihljajem kolegu Adamsu. Poročnik Doc Ostrow je tako že četrta žrtev odprave, ki jo vodi John J. Adams, komandir odprave Združenih planetov. Vesoljsko plovilo C57D so poslali na planet Altair 4, da poizve kaj se je zgodilo s predhodno odpravo Bellerephon...

Ko nisva več služila skupaj.

Kje sem ga videl nazadnje? Seveda, bilo je na začetku pomladi. Verjetno odjuga. Morda prvi sprehod v sezoni?

frustracionistična mikrozgodbica o presrečnih kitih (?)

Snitches get... riches?

To se pravi šerif Pepe

Tukaj ste v mojem salonu. To vse je moje. Vstopili ste v moj salon in ste me vprašali, kaj vem o šerifu Pepetu in zdaj se obnašate, kot da vam nič ni jasno.

Ni treba razumeti, samo spomnite se.

Zanima vas, če ga poznam, od kod ga poznam, če sem mu pomagal.

Tukaj je njegova slika, poglejte. Naš šerif Pepe, na sliki. Videl sem ga že.

Šerif Pepe

Nisem frizer, tu imamo tatoo in piercing. Gospod Pepe nas je prvič obiskal kar ene par let nazaj, ko nisem bil več vajenec, takrat sem bil majster. Zdaj sem lastnik tega salona tatoo in piercing, kjer izvajamo našo dejavnost. Kako je ime salonu? Buldog, salon Buldog.

Pepe je šerif, ker smo v Teksasu. Po obrazu nima veliko tatujev in pirsingov. To ni ta šerif Pepe. Šerif Pepe, o katerem vas zanima, je prišel v moj salon prvič par let nazaj in je vzbudil mojo pozornost. Ko je vstopil je bil še v službeni obleki. Imel je značko na srajci, bil je uraden, imel je klobuk.
Pogovarjala sva se, odprl sem katalog s tatuji in ga vprašal, kaj bi rad.

»Ali bi rad enega orla na hrbet, čez pleča? Mogoče kakšno papigo na ramo?«

To se mi je zdelo zelo v redu zanj, za njegovo osebnost, ker zelo glasno govori. Mislim, da je tak težak tip. Kar nekaj pizdaka.

Presenetil me je s tem, ker je hotel imeti pirsing.

»Tatuji, se mi zdi, bi nekako iznakazili mojo možato kožo,« je rekel.

Slekel je tisto srajco, spominjam se, da je značko dal posebej na mizo. Preden jo je položil, jo je zavil v svilen robček, da se ne bi popackala, čeprav imamo vse po higienskih predpisih, to lahko kadarkoli pridete pogledat. Vse naše igle so sterilne, obljubim vam.

Najina povezava s šerifem Pepetom je bila zgolj profesionalna, s svojimi strankami se ne zapletam. Prešpikam jih, kjer želijo. Pepe je hotel čez bradavičko en križ. Mislim, da je imel George Michael enak pirsing, želel ga je tudi Pepe, ker je v prostem času pel karaoke.

Rekel je: »Nočem iznakaziti kože z umetnostjo, bi pa imel pirsinge povsod.«

Tako se je začelo tam, najprej je rekel, da bo poskusil čez levo bradavičko.

Vrnil se je čez en mesec in rekel: »Super je, bi rad še čez desno.«

»OK,« sem mu naredil pirsing.

Plačal je vse na roke, takoj. Bil sem vesel, ker se je vrnil. Potem so se pa zadeve zapletle. Njegove zahteve so postale prevelik zalogaj zame.

Želel je nadgradnjo tam, kamor jaz ne grem. To so zaupne zadeve. Uhan je hotel na mestu, kamor ga jaz ne dam. Čisto tako, na genitalije. Jaz ne vem ... saj moji kolegi to počnejo in sem mu povedal, naj gre k njim. Takrat sva nekako prekinila najino profesionalnost. Če rečem odnos, potem si lahko kdo misli, da sva imela odnos. Jaz samo rad delam luknje v kože, ni to zaradi česa takega.

Zakaj sva ohranila stike? Včeraj je bil na kavici tukajle. Čuval je moja otroka. Bil je moj bestič. Rekla sva si bestič, kar pomeni, da si moj najboljši prijatelj. Prekinila sva profesionalni odnos, ker nisem mogel ugoditi njegovi zahtevi. Prinesel sem mu seznam, sem rekel:

»Poglej, ta salon ima vse po predpisih, higiena top, stranke zadovoljne. Naslednji je malo bolj tako,« sem rekel, »glej, tale ti bo poceni zrihtal, skoraj zastonj je, so pa dva ali trije pojamrali, a vseeno, mogoče je kul. Pojdi probat in povej.«

In je poskusil v salonu Marjan. Gospod Marjan. Tatto Marjan. Žal vam glede Marjana ne morem pomagati, ne vem nič o njem. Seznam sem imel čisto tako, ker sem ga prekopiral.
Sem tudi vikend odvetnik, v prostem času se ukvarjam s pravom. Pepetu se je zadeva vnela. 23% glavce so mu morali odstraniti.

Imel sem en opravek, Pepe pa še eno uro do operacije. Da mu odrežejo še dodatnih 5%, ker se je gnoj počutil kot doma in je šel naprej v dnevno sobo. Zato ga je bilo še malo več za odrezat. Pepeta je zelo bolelo. Zato je tudi stal, medtem ko je pazil moje otroke. Zavarovalnica mu je zavrnila plačilo operacije, nekaj so mučkali, hoteli so zavlačevati. Midva sva delala na prvem primeru, bilo je premalo časa. Vse je bilo zelo na hitro. Pepe ni imel denarja. Kot šerif ima v redu plačo, samo ni imel pa toliko našparanega, da bi si privoščil dobrega zdravnika na črno. Zato je šel h kmetu Doriju, da ga je malo porezal. Jaz sem mu rekel: »Samo pazi, da ne bo ta napačnih 5% odstranil.«

Pepetu se je mudilo na operacijo. Ravno sem srečal sošolko iz osnovne šole, ki mi je bila zabavna, ker sem bil takrat zelo zatreskan vanjo, zdaj pa je bila debela, imela je veliko nekih problemov. Ustavil sem se, ker me je zanimalo, koliko je njeno življenje v kurcu. S tem mi je pihala na dušo, počutil sem se zmagovalnega, da se je takrat in nikoli potem nisem dotaknil.

Prišel sem domov, Pepe pa je prav stekel iz hiše. Sploh ne vem, če me je še slišal, ko sem mu pomahal. Potem ga nisem več videl. Kolikor jaz vem je šel do Dorija in mu dal 5 dolarjev in eno buteljko. Včasih je Dori bike kastriral, a je že zelo star. Jaz mu ne bi zaupal, ampak Pepeta je očitno tako bolelo, da je šel k njemu. Ne pravim, da je Dori slab človek, ampak morali bi pri njem pogledati, da se ni kaj zalomilo. Star človek, zgodi se panika. Da ga ni ruknil tja v kakšno skrinjo za svojo bajto.

The angel of HACCP

jórkširec

Živjo,

ponoči se je na metelkovi izgubil prašič jorkširske pasme, jórkširec!

Špeckahla

Izgubil sem ga... No, ne ravno, da sem izgubil svoje mesto-

Naša skupina ni največja, vendar nas je dovolj. Hopsamo sem in tja. Izvidniki se menjamo, vodja pa je vedno na konici repa. Bliža se leto dni odkar sem bil zadnjič na začetku kolone. Zavem se, da bi moral preveriti zadnjega, se vprašat, kako visoko skoči.

Takrat postanem arhitekt. Razmišljam o postavitvi temeljev svojega imperija.

Partíja

postanek

Črno blato jim polzi skozi blede prste. Najstarejši je poba v rdečem puloverju, ki jih ne more šteti več od dvanajst. Razigranost uličnih otrok. Popackali so si rokave in na tkanini se že pojavljajo nove, temne lise. 

Malenkost o misli meseca župnije Želimlje in nekaj več o dinamiki vesolja.

Misel meseca maja, ki so jo izbrali v župniji Želimlje ("Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem." (1 Jn 4, 16)) ne pomaga pri premostitvi pisunske blokade. Verjemite, poskušal sem. Prehlad pa zadostuje, da se posvetne misli umaknejo velikim vprašanjem fikcije, vesolja in vere.

Račka zapluži v reko.

Račka zapluži v reko.

Na oči se mi nastavi poseben filter. Vesolje zavibrira drugače, saj vem, da čas rahlo zaostaja. Nisem porabil veliko, toda tokrat je občutek nekoliko drugačen, bolj intenziven, bolj živ, toda rahlo nerealen.

Vprašljivost vsemirja.

Zagrabi me za peto. Nekaj bi moralo rasti pod menoj, vendar na tleh ni ničesar. Previdno stopim naprej, pa me potegne še za gleženj! Oba, levi in desni, sta enakokraka vrhunca moje razbolelosti. Stopala vsakič znova na silo odlepim iz gostega, globokega blata, ki ne obstaja. Lužam namreč primanjkuje odločnosti, da bi asfalt razmočile v mastno črno kašo. Nadaljevati moram. Tu se za nobeno ceno ne ustavim. Čeprav mi nihče več ne sledi, se bojim, da ne bojo odnehali. Je to moj poslednji beg?