O sodobnem privatiziranju vojne ipd.

Na vprašanje o tem, kdo dela v privatni vojski, novinarka in ena izmed avtorjev dokumentarnega filma 'Shadow company' (2006) Madelaine Drohan odgovori, da je od padca berlinskega zidu trg poplavljen s soldati. Vsi narodi naj bi okrnili svoje vojaške sile in posledica je, da postane veliko ljudi primoranih drugje služiti svoj in vsakdanji (t.j. kruh). 

Edini način s katerim so lahko zaslužili, pove Drohanova s kančkom posploševanja, je bil s prodajo lastnih spretnosti, t.j. vojaških spretnosti. Pri tem se mi je pojavilo podvprašanje: se vojak na koncu osemdesetih prejšnjega stoletja ni bil sposoben naučit česa novega, izučit, se prekvalificirat?

Ura in pol zanimivih intervjujev, delcev zgodb iz sveta najemnikov, da ne bo pomote. Vizualne predstave o do zob oboroženih kavbojcih, tomijih in makaronarjih, ki 'poslujejo' z imuniteto na začetku enaindvajsetega stoletja v ekslodirajočem Iraku pod pogodbami s privat varnostnimi firmami, ki so v razcvetu. 

Svašta, svinjarije in zgodovina najemniške vojske, bi rekel. Raje ostanem doma.