Z ostalimi sem sledil Hilperiku in skočil čez bok ladje, v deske katere
se je vtrl vonj stotih tovorov žita. Čmokalo je, ko so naše noge puščale
pečate na poprej le od napajajočih se živali zaznamovanem rečnem bregu.
Skupaj s polovico mladeničev sem poskrbel za privezovanje ladje, medtem
pa se je Hilperik z ostalimi zapodil čez loko v gozd. Začeli so ga
prečesavati, iščoč morebitne opazovalce našega pristanka. Ta je moral
ostati prikrit. Delo me je razgrelo in povsem nova volnena tunika je
dražila mojo kožo.
