Razočaranje, je napisala

Pred približno desetimi leti je babica Marica v globokem razočaranju napisala pismo najboljši rubriki nekega časopisa:

»Počasi gremo rakom žvižgati

Spoštovani bralci mojega najljubšega časopisa in najboljše rubrike!

Stara sem več kot sedemdeset let, a takšne in drugačne stvari v zvezi z medčloveškimi odnosi še vedno rada prebiram. Predvsem bi rada povedala svoje mnenje o dandanašnjem času.

Dandanes je vse preveč na prosto in mladi se natepavajo križem in povprek ob pomoči zaščitnih sredstev, kemije in opojnih substanc. To smo sicer počeli tudi mi v mladih letih, a ne tako očitno in ne tako zgodaj, kot to počnejo sedaj. Me smo šele v osemnajstih letih dojele, da je tista luknjica med nogami samo za lulanje malo prevelika, sedaj pa to počnejo že pri dvanajstih, trinajstih...

Ni nobenega spoštovanja in odgovornosti, le fuk na horuk. Vse je izgubilo svoj smisel in vsi so hitro vsega naveličani. Materialne zahteve so postale ogromne in nihče noče nič več potrpeti. Jaz sem bila pred petdesetimi leti zadovoljna že z Janezom, ki se je pripeljal na starem kolesu in me položil na kupu sena, sedaj pa je to vse drugače. Nihče se več ne ukvarja z naravo in odnosi, vse je postalo zmaterializirano do maksimuma. Celo avtomobili so v reklamah užaljeni in poškropijo psa, kot bi ne bili živa bitja, konerve tunine govorijo in kozmetika in tamponi in oh in sploh. Sveže seno, ki pika v zadnjico, je boljše kot vsaka nova odeja, oprana z najdražjim detergentom. Sedaj smo vsi fini in zmaterializirani in želimo kar najbolj izkoristiti življenje. Umiramo na polni črti, umirajo kmetije, narava, reke... Na nacionalni televiziji bodo prav kmalu uvedli podnapise v cirilici...

Počasi gremo Slovenci rakom žvižgat. Vse je pijano in zadrogirano, depresivno in nezadovoljno samo s sabo. Pomembno je le, kaj kdo ima in kdo bo koga nategnil in čim več pokasiral. Težave se začnejo že v osnovni šoli, ko so mulci zaščiteni in razvajeni in jim nihče ne more do živega. Bog se usmili mlade generacije in tega sveta, ki je, kakršen je zdaj...

                                            Razočarana babica Marica«

Izrezek je resničen in dobro ohranjen. Glede babice Marice pa nimam pojma. Maričino mnenje ne odraža mnenja avtorjev bloga. Smo se pa s prebiranjem in analiziranjem vsebine nemalokrat zabavali. Pisemce se je našlo med, sličicami, rizbicami, koledarčk,..., ki so napolnili ovitek mesečne avtobusne karte v času guljenja srednješolskih klopi. Na hrbtni strani pisma gospod Jože iz Velenja sprašuje po receptu za pripravo ekološkega škropiva. Gospod Jože, iskreno upamo, da ste se znebili vseh nepridipravov na vrtu.