Posojilna afera Satex
 |
| Mladen Kerin |
Čas zločina: 16.1.95 - 30.9.96
Izbruh afere: 1998
Čas sojenja do zadnje pravnomočne sodbe: 2004- 21.9.2005; xxx - 8-11-13
Kaj?
Tomislav Ajdič (notar), Štefan Poštrak in Mladen Kern so od 16. januarja 1995 do 30. septembra 1996 pri NKBM skupaj najeli 948 stanovanjskih in potrošniških posojil v višini 11,26 x 10^6 €
Njihova sodelavca v NKBM sta bila soobtoženi Borut Rete in pokojna Miroslava Bergant.
Malden Kern je pod krinko potrošniških in stanovanjskih posojil porabil 6,697773 x 10^6 € za zagon proizvodnje v Satexplastu.
Ključni dokaz
Napeljevanje k zlorabi položaja nekdanjega direktorja sektorja za poslovanje z občani NKBM Boruta Rataja.
Soobtoženi in soudeleženi
- Tomislav Ajdič (notar z odvetniškimi izkušnjami) in Štefan Poštrak, oba že pravnomočno obsojena
- Miroslava Bregant (vodja bančne ekspoziture v Lenartu) je odobravala posojila in vodila njihovo evidenco, umrla 2000 v prometni nesreči
- njen nadrejeni Borut Retaj (direktor sektorja za poslovanje z občani NKBM) obtožen zlorabe položaja, ker je Bregantovi dovolil odobravanje tako imenovanih izjemnih posojil (V času preiskave je bil Rataj le priča, kasneje pa se je znašel med obtoženci.)
- italijanska družba Hafro je imela v Satexplastu približno 10 % delež
Potek sojenja
8-8-01 cca
1. proces
Obtožnica
Tožilstvo čita prvoobtoženemu, 49-letnemu bančniku Borutu Rataju iz Maribora, da je kot vodja sektorja za poslovanje z občani Nove kreditne banke Maribor (NKBM) izrabil svoj položaj in pravice, s čimer naj bi trem soobtožencem pridobil premoženjsko korist. Šefinji lenarške izpostave NKBM Miroslavi Bregant (ki je 8. junija 2000 umrla v prometni nesreči) naj bi namreč v letih 1995 in 1996 naročil, naj soobtoženim v nasprotju s predpisi in zakoni odobri skupno 944 stanovanjskih in potrošniških posojil, ki so bili (po izračunu iz leta 1999) vredni skupno več kot 2,76 milijarde tolarjev.
Obtožnica očitna soobtoženim, Štefanu Poštraku, Mladenu Kerinu in takratnemu mariborskemu notarju Tomislavu Ajdiču, da so kot sostorilci zagrešili kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja in pravic. Poštrak naj bi namreč navezal stik z Ratajem in se z njim dogovoril za najem posojil, Rataj pa naj bi nato za izpostavo Lenart redno odobraval takšne vsote denarja, ki so omogočale izplačilo omenjenih skoraj treh milijard tolarjev. Rataj naj bi se po prepričanju Podgorelčeve zavedal, da soobtožena trojica do tega denarja ni bila upravičena, a kljub temu posojanja ni preprečil.
mariborsko okrožno sodišče razglasilo sodbo, da mora Ajdič vrniti NKBM 8,010477 x 10^6 sit = 3,3427 x 10^4 € glavnic ter zamudne obresti
višina obresti: 2 x 10^9 sit = 8,345852 x 10^6 €
Izjava Boruta Rataja 10-9-04
na obtožnico, da je kot vodja sektorja za poslovanje z občani Nove kreditne banke Maribor (NKBM) izrabil svoj položaj in pravice, s čimer naj bi trem soobtožencem pridobil premoženjsko korist
naročil Miroslavi Bregant odobritev 944 posojil v skupni vrednosti 2,76 x 10^9 sit
Obtoženi bančnik je v svojem zagovoru zatrjeval, da ni izrabil svojega položaja, ker na podeljevanje posojil v Lenartu vplivati, prav tako pa ni imel možnosti določati količine denarja za izplačilo posojil. Za podeljevanje posojil v Lenartu je bila namreč odgovorna Bregantova.
"Vsa dokumentacija se je hranila v izpostavi, ki jo je pregledovala služba za notranji nadzor. Za Bregantovo nisem bil višja instanca, temveč je to bil kreditni odbor," je trdil Rataj.
"Nelogično bi bilo, da bi bil vpleten v te nepravilnosti, ko pa sem jih jaz razkril. Tedanji predsednik uprave (Andrej Hazabent, op.a.) me je namreč prosil, naj raziščem neko nepravilnost v lenarški izpostavi. Ker je bila Bregantova na dopustu, sem prosil kolegici z oddelka za potrošniško kreditiranje, naj mi priskrbijo spisek imetnikov potrošniških kreditov v Lenartu. Prvi na tem spisku, ki se je začel s črko A, je bil Ajdič."
Ko je videl število Ajdičevih posojil, je takoj obvestil upravo NKBM, ki je ugotovila, da se je v Lenartu zgodila huda zloraba sistema kreditiranja.
"Zneski posameznih posojil niso presegali vsote 3,5 x 10^6 sit. Če bi jo presegli, bi namreč jaz moral soodobriti posojilo. Takšen sistem odločanja je v bankah še zmeraj prisoten, zato sem prepričan, da se takšno dogajanje lahko spet ponovi, če vodja poslovalnice zlorabi svoj položaj."
10-9-04
 |
Tožilstvo čita prvoobtoženemu, 49-letnemu bančniku Borutu Rataju iz Maribora, da je kot vodja sektorja za poslovanje z občani Nove kreditne banke Maribor (NKBM) izrabil svoj položaj in pravice, s čimer naj bi trem soobtožencem pridobil premoženjsko korist. Šefinji lenarške izpostave NKBM Miroslavi Bregant (ki je 8. junija 2000 umrla v prometni nesreči) naj bi namreč v letih 1995 in 1996 naročil, naj soobtoženim v nasprotju s predpisi in zakoni odobri skupno 944 stanovanjskih in potrošniških posojil, ki so bili (po izračunu iz leta 1999) vredni skupno več kot 2,76 milijarde tolarjev.
Obtožnica očitna soobtoženim, Štefanu Poštraku, Mladenu Kerinu in takratnemu mariborskemu notarju Tomislavu Ajdiču, da so kot sostorilci zagrešili kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja in pravic. Poštrak naj bi namreč navezal stik z Ratajem in se z njim dogovoril za najem posojil, Rataj pa naj bi nato za izpostavo Lenart redno odobraval takšne vsote denarja, ki so omogočale izplačilo omenjenih skoraj treh milijard tolarjev. Rataj naj bi se po prepričanju Podgorelčeve zavedal, da soobtožena trojica do tega denarja ni bila upravičena, a kljub temu posojanja ni preprečil.
mariborsko okrožno sodišče razglasilo sodbo, da mora Ajdič vrniti NKBM 8,010477 x 10^6 sit = 3,3427 x 10^4 € glavnic ter zamudne obresti
višina obresti: 2 x 10^9 sit = 8,345852 x 10^6 €
10-9-04
zagovor rateja |
| Borut Rataj |
na obtožnico, da je kot vodja sektorja za poslovanje z občani Nove kreditne banke Maribor (NKBM) izrabil svoj položaj in pravice, s čimer naj bi trem soobtožencem pridobil premoženjsko korist
naročil Miroslavi Bregant odobritev 944 posojil v skupni vrednosti 2,76 x 10^9 sit
Obtoženi bančnik je v svojem zagovoru zatrjeval, da ni izrabil svojega položaja, ker na podeljevanje posojil v Lenartu vplivati, prav tako pa ni imel možnosti določati količine denarja za izplačilo posojil. Za podeljevanje posojil v Lenartu je bila namreč odgovorna Bregantova.
"Vsa dokumentacija se je hranila v izpostavi, ki jo je pregledovala služba za notranji nadzor. Za Bregantovo nisem bil višja instanca, temveč je to bil kreditni odbor," je trdil Rataj.
"Nelogično bi bilo, da bi bil vpleten v te nepravilnosti, ko pa sem jih jaz razkril. Tedanji predsednik uprave (Andrej Hazabent, op.a.) me je namreč prosil, naj raziščem neko nepravilnost v lenarški izpostavi. Ker je bila Bregantova na dopustu, sem prosil kolegici z oddelka za potrošniško kreditiranje, naj mi priskrbijo spisek imetnikov potrošniških kreditov v Lenartu. Prvi na tem spisku, ki se je začel s črko A, je bil Ajdič."
Ko je videl število Ajdičevih posojil, je takoj obvestil upravo NKBM, ki je ugotovila, da se je v Lenartu zgodila huda zloraba sistema kreditiranja.
"Zneski posameznih posojil niso presegali vsote 3,5 x 10^6 sit. Če bi jo presegli, bi namreč jaz moral soodobriti posojilo. Takšen sistem odločanja je v bankah še zmeraj prisoten, zato sem prepričan, da se takšno dogajanje lahko spet ponovi, če vodja poslovalnice zlorabi svoj položaj."
leto 05
četverica pravnomočno dobi po štiri leta in osem mesecev zapora11-08
2. vrhovno sodišče
razveljavi 1. in 2. stopenjsko sodbo
ugotovi zastaranje pregona
pregon zastara zaradi določila v novem kazenskem zakoniku, ki ga je sprejel takratni minister za pravosodje Aleš Zalar, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo
Odprti del nujne seje
razveljavi 1. in 2. stopenjsko sodbo
PRENOVLJEN POSTOPEK
8-11-10
višje sodiščeugotovi zastaranje pregona
pregon zastara zaradi določila v novem kazenskem zakoniku, ki ga je sprejel takratni minister za pravosodje Aleš Zalar, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo
8-12-10
seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in pravosodjeOdprti del nujne seje
 |
| Aleš Zalar |
vrhovno sodišče je zaprosil, da sodiščem posreduje vprašalnik o ukrepih, ki jih predsedniki sodišč uporabljajo za preprečevanje zastaranja zadev
meni, da je tožilec tisti, ki v takih primerih zastopa interese države, čaka poročilo vrhovnega tožilstva o akrivnostih
Zaprti del nujne seje
poslanec SLS Franc Pukšič na zaprtem delu seje predstavi javnosti nedostopne dokumente afere Satex
odbor sprejme sklep, da se magnetogram posreduje policiji, vrhovnemu državnemu tožilstvu, vrhovnemu sodišču in komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo pozove k posredovanju vseh podatkov v povezavi s primerom
tožilstvo odda zahtevek za presojo ustavnosti 91.člena kazenskega zakonika
6-6-11 cca
ustavno sodiščepresodi, da je 91. člen o dveletnem roku do pravnomočne sodbe kazenskega zakonika v skladu z ustavo, zaradi vsebine tretjega odstavka 91. člena kazenskega zakonika, ki časa tožnikove odsotnosti za državne organe ne šteje k zastaranju (povezano z izogibanjem obravnavam zaradi poškodb, bolezni, brez opravičila vseh treh obtoženih, kljub temu da je sodni izvedenec ugotovil primerno zdravstveno stanje obtoženih za obiskovanje obravnav)
16-8-11
do konca septembra novih 24 razpisanih obravnav23-8-11
 |
| Tomislav Ajdič |
Izjavil je, da je bilo sporno kreditiranje v lenarški ekspozituri NKBM v letih 1995 in 1996 izključno v domeni sedaj že pokojne Miroslave Bregant, ki je bila tedaj vodja ekspoziture. Rataj po Ajdičevih besedah zato z vso zadevo ni imel nič.
Rataj je zgolj žrtev "taktike obrambe" Bregantove, ki je skušala odgovornost prenesti na svoje nadrejene.
Poštrak je dejal, da se ne more zagovarjati, ker ni imel dovolj časa za pripravo. Horvat Pogorelčeva je zato zgolj prebrala prejšnje Poštrakove zagovore, v katerih je ta zanikal kakršnokoli krivdo.
Primer izogibanja odgovarjanju sodišču
Poštrak je nato dejal, da ni razumel, kaj je prebrala predsednica sodnega senata. Ob tem je Poštrakov zagovornik Nenad Zečević opozoril senat, da njegov klient ni sposoben slediti sojenju in bi bilo treba pridobiti izvedensko mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. Poštrak tudi ni želel odgovarjati na vprašanja sodišča in tožilstva.
Tudi Kerin se ni želel zagovarjati. Napovedal je le, da bo pripravil pisni zagovor takoj, ko se bo uspel pogovoriti s svojim glavnim zagovornikom Danijelom Planinšcem, ki je v teh dneh odsoten.
Predsednica sodnega senata je zato tudi v primeru Kerina zgolj prebrala njegove prejšnje zagovore. V njih je Kerin zanikal kakršnokoli odgovornost.
10-10-11
oprostilna sodba, prvostopenjsko sodišče presodi, da je za vsem tem stala Bregantova, in ne Rataj, s tem posledično oproščena trojica8-11-13
epilogtožnica NKBM terja 10,02112352 x 10^6 € od Mladena Kerina in italijanskega podjetja Hafro, Kerin plača 6,69777255 x 10^6 €, Hafro nič
povzetek sojenja
Štefana Poštraka, Mladena Kerina in Tomislava Ajdiča je sodišče spoznalo za krive, da so namenoma napeljali Rataja k zlorabi položaja in pravic. Vsi trije so se dogovorili, da si bodo z najemanjem posojil pridobili premoženje, nato pa preko Poštraka vzpostavili kontakt z Ratajem. S krediti, ki so jih najeli pri NKBM, so si pridobili premoženjsko korist, ki upoštevaje dosedanja odplačila znaša pri Poštraku 738 milijonov, pri Kerinu 627 milijonov in pri Ajdiču 736 milijonov. Zaradi napeljevanja k zlorabi položaja je sodni senat Poštraku prisodil zaporno kazen 3 leta in 10 mesecev, Ajdiču 3 leta in 4 mesece, Kerinu pa 2 leti in 8 mesecev.Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnil sodnik Karakaš, je iz zagovorov obtoženih razvidno, da je bilo kreditiranje v lenarški ekspozituri posledica dogovora med Ratajem in Bregantovo, k temu pa je pripomoglo še njeno ljubezensko razmerje s Poštrakom. Zagovori Rataja in soobtoženih se sicer razlikujejo, če pa se zagovor Bregantove poveže z drugimi, je mogoče zlahka ugotoviti, da se je Rataj večkrat srečal s Poštrakom. Ker se o kreditiranju v Lenartu ni vodila celovita dokumentacija, je dogajanja ostalo upravi banke prikrito. Neodgovorjeno vprašanje pa je po besedah predsednika senata ostalo, kako je lahko bilo toliko denarja v tej ekspozituri in kdo natanko ga je dajal.
Okrožno sodišče v Mariboru, sodnik Ivan Vidic: zavrne tožbeni zahtevek proti podjetju Hafro
Kaj pomen simbol ^?
OdgovoriIzbriši