nedokončan življenjepis

pajek v kotu babičine kuhinje je bil takrat največja grožnja moji mali biti

verouk sem najraje preživel v gozdu, občasno tudi v zapuščenem gasilnem domu

(kmalu sem zapustil boga, nisem mu dal možnosti, da bi on zapustil mene)

kepa mi je priletela naravnost v oko in to s silno močjo in preklemano od blizu

ocene so z leti zgubljale vrednost in veljavo

           delal sem na kar nekaj koncih, ves delavni čas je spremljal ogaben priokus marsičesa in nevemčesa zraven

v maxi marketu sem ukradel bonbone, najbrž sem hotel čutit malo adrenalina

na začetku sem popival, da sem lahko bruhal in užival slabost in nemoč, zdaj pijem drugače

           na stranišču smo se šli nekakšno štafeto z jointom namesto palice, nisem povedal ničesar, ker mi niso ponudili ničesar v zameno in obdržal tisti ukor zase

iskal sem se in se precej hitro odločil, da se ne bom ukvarjal z nesmisli

vedno sem z lahkoto zaničeval marsikaterega glasbenika - humanista

še vedno težko sprejemam svojo nepopolnost

vse to je spremljalo obilo drkanja

pred kratkim sem se odločil, da preneham s staranjem in ugotovil, da se počutim enkratno

no, včeraj, včeraj smo se odprli kot vrata kurbišča - na stežaj

še vedno zrem v to in ne vem, če je pomagalo in če je, koliko?