Kako napišem dnevnik?
Ležim v postelji. Čas čepi na mojih plečih. Čutim, kako pritiska in lahko bi bil srečen, da svojih kosti nisem razpel po asfaltu. Nedelja je, šesti december dva petnajst, in čez par minut bo pol enajstih dopoldne.
In kljub temu, da sem se moral izprazniti, še vedno mislim nate. Obtičala si v moji glavi kot da se ti tokrat ne mudi nikamor. Morda te potrebujem tukaj in zdaj, da se ti oddolžim za pregrešne misli o legijah preostalih hčera, sester, mater, ki sem jim s pomočjo telepatije (v resnici jalova metoda) poskušal dopovedat, da bi ga hotele pestovat, da ne bolim, in da bi opustošil vsa ta njihova edinstvena telesa samo zato, ker se ne spodobi, da bi te našel nekje na travi v posnemanju lotusa, naslonil uho na pročelje tvojega spola in prisluhnil tvojemu srcu, da izvem kaj kurca naj ti dam, da izvabim ta nasmeh, ki me hrani in ubija v vsej tej konfliktnosti, ko vendar ničesar nimam razen sebe, ki sem ta trenutek tvoj za vedno?
Z mano lahko počneš karkoli ali ničesar. Ime mi je Žida. Sem tvoja cipa.
Morda bi se moral namesto dnevnika
lotiti nadgradnje
eCV-ja?
Ni komentarjev:
Objavite komentar