Heinrich Böll, "Klovnovi pogledi" (str. 24, 25):

Heinrich Böll, Klovnovi pogledi, Zbirka Vrhunci stoletja, Delo časopisno in založniško podjetje d.d., Ljubljana, 2004 (str. 24, 25):


"Kaj pravzaprav počenja Schnitzler?" sem vprašal mater. "Sijajno," je rekla, "v zunanjem ministrstvu že kar ne morejo brez njega." Vse tisto je seveda pozabila, saj je dovolj čudno, da ji judovski Yankeeji sploh zbujajo kake spomine. Že zdavnaj mi ni bilo več žal, da sem tako začel pogovor z njo.
"In kaj dela ded?" sem vprašal.
"Fantastično," je rekla, "neuničljiv je. Kmalu bo praznoval devetdeseti rojstni dan. Zame je uganka, kako se mu to lahko posreči."

"To je zelo preprosto," sem rekel, "teh starih možakarjev ne tarejo ne spomini ne slaba vest. Ali je doma?""Ne," je rekla, "za šest tednov se je odpeljal v Ischio."
Oba sva pomolčala, jaz svojega glasu še nisem imel povsem v oblasti, ona pa svojega popolnoma, ko me je vprašala: "Ampak zakaj si pravzaprav poklical - kakor slišim, ti gre spet slabo. V poklicu imaš smolo - so mi pravili."
"Tako?" sem rekel, "najbrž se bojiš, da vaju bom prosil za denar, tega se ti vendar ni treba bati, mama. Saj mi ga tako nič ne data. Začel bom pravdo, denar namreč potrebujem, ker se hočem odpeljati v Ameriko. Tam mi je nekdo ponudil priložnost. Resda je judovski Yankee, vendar bom storil vse, da ne nastanejo kaka plemenska nasprotja."
Jok ji je bil bolj daleč kot kdaj prej. Preden sem odložil, sem slišal samo še, da je rekla nekaj o načelih. Dišala pa je tako, kakor je dišala zmerom: po ničemer. Eno njenih načel: "Od dame ne smejo prihajati vonji." Verjetno ima moj oče zato tako čedno ljubico, od katere gotovo nikoli ne prihajajo vonji, videti pa je blagodišeča.