Živjo,
Stopim čez verigo in zagledam tega... lika. Sklanja se čez zadnje desno okno Škode z nizozemsko registracijo. Opazim, da je pod podplati brezbožca razbito steklo. Preveč opravka ima s torbami, ki jih vlači z zadnjih sedežev na plano, da jih zmeče v grm za avtomobilom.
Ustavim se, iz žepa potegnem mobitel in od znotraj zaslišim refren, ki me bo spremil v grob: »ne kliči ena-ena-tri, (čeprav je baje neprisebna vsa klinčeva ulica)« Ura je 01:18 zjutraj in dispečerki povem v kateremu grmu čepijo ukradene torbe.
Temen je, visok cca. 175, kratkolas, zgleda kot kak Sirec - tamle gre! Najdebelejši policaj je v najboljši kondiciji. Njegov nadrejeni ima zvezdico več, torej dve, in deluje prikrajšan za neko ključno fazo v razvoju tj. oškodovanega telesa.
Policija je očitno zaposlovala. Povsod so zvezdice in telesne hibe, mesarčki so ustreznih let, to je vse. Skratka, Tolovaja držijo za njegov nahrbtnik in vohajo njegov beli logotip firme Nike.
Za Afričana ne vem, občutek pa sem dobil, da je nepridipravov družabnik, saj mi je hodil vštric, ko sem vas poklical. Tudi pri verigi na vhodu je bil nek sumljivec.
Poslovimo se, ko je zapisnik izpolnjen, da se lahko pridružim Kris in Tjaši. Policaji imajo težave. Trikrat me pokličejo iz cool wibe-a nazaj na prizorišče. Dogodek opišem vsakič bolj počasi, kot bi me gnal demon potrpežljivosti.
Končam v prvi vrsti plesišča in odplešem svoje.
Na vratih se soočim s stereotipom. Vitek in visok Afričan, od katerega rastejo mišice kot eksotični sadeži. Nekaj trenutkov se analizirava. Mislim, da išče podgano, medtem ko tuhtam o njegovih koreninah in morebitnih sorodstvenih vezeh s tistim Afričanom, ki je imel neprijetnost zaradi mojega poročanja.
Ko si s prsti prečešem brado in očistim zadnjo bruhico iz nje, se počutim v redu, tako čist prasec sem.
PS In ne, rjavooka Tjaša, pri Noemi ne gre za joške.
 |
| jorkširec je bil ves cajt doma. V bistvu se zdaj išče drevesasta šeflera. ;( |
Ni komentarjev:
Objavite komentar