Zgodba o kralju in njegovih šestih sinovih

Srčev kralj

„V daljni deželi je živel ubožen kralj, ki je imel šest sinov.
Ker ni imel druge dediščine kot svojega prestola, jih je poslal po svetu. Vsakomur od njih je dal težavno nalogo in tisti, ki bi jo uspešno opravil, bi postal dedič.

Prvi sin je stopil k njemu in kralj mu je rekel: „V sosednjem kraljestvu živi zmaj, ki požre vse majhne otroke, zato bo kraljestvo izumrlo. Pojdi tja, ubij zmaja in reši kraljestvo pogube.“ Prvi sin je odšel, ubil zmaja in za nagrado dobil roko kraljične ter podedoval veliko bogastvo. Ubožni kralj ga ni videl nikoli več.

Drugi sin je prišel k očetu in kralj mu je rekel: „Na najvišji gori na svetu živi kraljica z ledenim srcem. Dela viharje in snežne meteže, ki vsako leto prinesejo zimo. Pojdi tja, omehčaj ji srce in v deželi bo večna pomlad in blaginja.“ Drugi sin je preplezal goro, padel v prepad in umrl. Naslednje leto je spet prišla zima, kralj pa sina ni videl nikoli več.

Tretjega sina je kralj poklical k sebi in mu dejal: „Pojdi v najglobljo jamo in mi prinesi posodo z lavo, da nas bo njen večni ogenj grel do smrti in ne bomo potrebovali kurjave.“ Sin si je dal napraviti jekleno vrv in se po njej spustil v globino zemlje. Ko je prispel do lave in jo hotel zajeti, se mu je posoda takoj stopila v rokah. Vrnil se je torej na površje in poiskal trdnejšo posodo. Zgodilo se je enako. Spet se je povzpel navzgor in poiskal najbolj odpornih in močnih kotlov, kar jih je premogla dežela. Z nobeno ni imel uspeha. Morda še danes poskuša zajeti lavo v posodo, a domov se ni vrnil nikoli več.

Četrti sin je prišel h kralju in ta mu je ukazal: „V dolini daleč stran je reka, katere voda ima zdravilne učinke. Napolni z njo steklenico in rešil nas boš nadlog starosti in bolezni!“ Odpravil se je po svetu. Prvo noč je prespal pod drevesom in ponoči so ga oropali razbojniki. Zjutraj se je mimo pripeljal kmet na vozu in mu zaklical: „Kaj se boš gnal za nedosegljivimi cilji!“ Četrti sin se je strinjal. Odšel je v pristanišče, kjer ga je minilo kraljevanje. Pridružil se je piratom in si nakradel zakladov in žensk, da jih je imel dovolj za celo življenje.

Peti sin je pristopil k očetu in mu pogumno rekel: „Naj me udari strela z jasnega, če nisem pravi za kralja!“ V tistem se je odprlo nebo. Še isti dan so imeli pogreb.

V tem času se je ubožni kralj močno postaral. Dal je poklicati šestega sina k sebi: „Pojdi in si izberi najlepšo izmed princes ter jo postavi na prestol.“ Šesti sin je izpolnil nalogo in srečno živel do konca svojih dni.“

Ko je mladenič povedal zgodbo do konca, je Hobolica trdno spala, zato se je mladenič potiho odpravil nazaj v vas.

Naslednjega dne je bil navsezgodaj pred jamo in sedel na kamen. Hobolica je bila medtem na jutranjem kopanju. Potem se je cel dan igrala s ptiči in kameleoni. Ko je za kosilo prišla nazaj k jami, je pred njo zagledala mladeniča. Hitro je pojedla in rekla.

„Povej zgodbo.“