Človeštvo mora biti srečno

dr. Frankenstein, abolicionist

Kaj vas je gnalo k raziskavam, katerih plod imamo danes možnost v živo spoznati?


„Ideja je popolnoma preprosta. Imamo dobre namene. Nobeno dejanje, ki je storjeno z dobrimi nameni, ne more biti slabo, takšne so lahko zgolj posledice. Toda zato, da se takšnim posledicam izognemo, imamo znanost, ki vedno deluje z dobrim namenom, v dobro ljudi. Kaj storiti, da bi ljudje ne trpeli? Lahko bi, npr. zmanjšali lakoto, odpravili revščino ali celo brezposelnosti, za to imamo vse potrebne vzvode in mehanizme, in v to verjamemo, a bi popolnoma preobrnilo svet kakršnega poznamo. S čim bi se potlej ukvarjale misice in prepotentni najstniki, ki mislijo, da bodo samo s svojo pojavnostjo spremenili svet na bolje? (smeh)“

Torej trdite, da je odprava nesreč, neprilik in naključij, tako rekoč realno možna, dandanes vsaj v razvitem delu sveta?

„Imamo orodja, raje sredstva, za dosego vseh ciljev, ki si jih zastavimo, a je teorija, da bi se stopnja sreče zvišala samo z odpravo nezaželenih zunanjih okoliščinah, osnovana na majavih temeljih. Kaj pa žalost, ki jo ljudje čutijo ob smrti ali podobnem, je sploh potrebna, naj bi, kot barbari, objokovali svoje umrle, medtem ko vemo, da to nima nikakršnega smisla, in celo zavira naš osebni napredek? Napredek je vedno nekaj dobrega, celotna narava stremi k napredku. Zato sploh evolucija, zato smo sposobni razmišljati, da napredujemo. A narava in naš napredek že dolgo nista več v sozvočju. Dandanes se zdi, da nam jo je precej zagodla, ker evolucija poteka relativno počasi. Toda zopet, zato smo vzeli stvar v svoje roke. Naj ob tem zavrnem vse očitke – nikakor ne govorim o lobotomiji. Ta zastarela in tako rekoč mesarska metoda, je bila temna stran v zgodovini razvoja medicine. Kljub vsemu pa ne moremo zanikati, da se nismo iz nje veliko naučili.“

Kako ste se torej lotili problema odprave trpljenja ali odrešitve človeštva, če se nekoliko pošalim?

„(smeh) Kot že rečeno, ideja je preprosta. Ker imajo čustva biokemični izvor, torej jih lahko stimuliramo z vnosom določenih snovi v telo, in se izražajo kot rezultat delovanja določenih kemičnih snovi in hormonov, so se že kmalu pojavili poskusi v kemiji, da bi odkrili snov, ki ne bi samo odpravila bolečine, temveč za vedno izbrisala trpljenje iz tega sveta. Eden prvih poskusov je bil heroin, ki pa so ga, zaradi visoke umrljivosti pri osebkih, ki so dalj časa uporabljali zdravilo, nekoliko pa tudi zaradi tolerance, ki se ob redni uporabi pojavi, umaknili iz uradnega tržišča. Sledilo je še več podobnih substanc, ki so vedno delovale na receptorje endorfina, dopamina ipd., in so vse odločilno prispevale k odpravi trpljenja z zahodnega dela sveta, a nikoli dokončno. Dokler se nismo naučili nekaj več o genetiki ali raje, dokler niso naše raziskave omogočile uporabo pridobljenega znanja v praksi. Narava je uredila tako, da so čustva sreče prihranjena za namene razmnoževanja. Govorim o tem, da ni bil nikoli problem v pravicah različnih spolov ipd., temveč od nekdaj zgolj trpljenje ljudi na tem svetu. Konec devetdesetih smo s skupino znanstvenikov pri glodavcih izolirali gen, ki kodira encim za vezavo receptorske molekule z nekaterimi snovmi, ki v telesu nato sprožijo verižno reakcijo vsakič, kadar je žival v stresu, ranjena, ogrožena ipd. Na prehodu v novo tisočletje smo odkrili podoben, še nekoliko bolj zapleten mehanizem pri nekaterih vrstah primatov, in ga uspešno odpravili. Živali so bile srečne, tudi ob popolni samoti ali boleznih, katerim smo jih izpostavili, niso kazale znakov potrtosti ali kakega drugačnega odklona od normalnega obnašanja.“

Danes ste javnosti na tiskovni konferenci razkrili prvo generacijo osebkov ...

„Ki nimajo genetske predispozicije, da bi občutili kakršno koli negativno čustvo. Otroci so bili spočeti konec 2014. ali zgodaj 2015. leta in danes praznujejo svoj osemnajsti rojstni dan. Odslej bo mogoča uporaba nove tehnologije tako v psihiatrični stroki, na voljo pa bo tudi zasebnikom, ki bodo svojemu otroku privoščili boljše in srečnejše življenje. Sami vidite, da so zelo energični in prijazni. Za vprašanja o njihovem počutju jih povprašajte sami, niso živali, ampak naslednji človek (smeh).

Hvala.