Konopljino seme

Semena konoplje vsebujejo vse esencialne aminokisline in esencialne maščobne kisline, potrebne za ohranitev zdravega človeškega organizma.
Nobeno drugo živilo iz posamezne rastline ne premore esencialnih maščobnih kislin v tako lahko prebavljivi obliki, niti nima tako popolnega razmerja teh kislin za potrebe človeškega organizma.

Pomena hranilnih snovi konopljinih semen za človeka ne moremo v celoti razumeti brez poznavanja biokemije življenja. Na žalost je razumevanje toka življenja zelo zapleteno.

Nekateri misleci verjamejo, da je življenje paradoks, ki naj ne bi bil dostopen človeškemu razumu, ampak ga je mogoče le v polni meri doživeti. Kljub temu so se misleci med drugim pogosto zatekali k reku »Spoznaj samega sebe.« V kakršnikoli meri je paradoksalno poskušati poenostaviti brezmejno zapletenost življenjskega procesa. Vsekakor je bolj zdravo za razvoj misli in čustev edinstvene človeške biti, če stremimo k znanju in ne tavamo v nevednosti.

Polovica Američanov bo umrla zaradi posledic kardiovaskularnih bolezni. Četrtina pa zaradi raka. Raziskovalci so mnenja, da rak izbruhne, ko je odzivnost imunskega sistema oslabljena. Pionirji na področju biokemije in prehrane verjamejo, da so kardiovaskularne bolezni in večina oblik raka pravzaprav bolezni degeneracije maščob, povzročene s prekomernim uživanjem nasičenih maščobnih kislin in rafiniranih rastlinskih olj, katerim procesi predelave spremenijo esencialne maščobne kisline v rakotvorne snovi.

Poleg tega vse več Američanov podleže imunskim boleznim kot kdajkoli prej. Na žalost se premalo zavedamo pomena prehranskih potreb človeka, kar pri Američanih in prebivalcih drugih bogatih narodov povzroča visok delež resnih obolenj, ki zmanjšujejo kakovost življenja in vodijo v prezgodnjo smrt.

 

Beljakovine konopljinih semen in gradniki življenja ter odpornost organizma

Esencialnih aminokislin, ki jih telo ne more izdelati samo, je osem, poleg teh pa obstajajo tudi t.i. pogojno esencialne aminokisline, ki so esencialne v določenih primerih. Prehrana brez katere od esencialnih aminokislin vodi v bolezensko stanje in lahko privede do smrti. Esencialne aminokisline so poleg neesencialnih, ki jih telo proizvaja iz prvih, povezane v skladu z genetskimi smernicami skozi formate ribonukleinske kisline, po načrtu deoksiribonukleinske kisline v beljakovine, ki opravljajo različne življenjske procese.

Skoraj tri četrine trdne snovi telesa predstavljajo beljakovine. Telo je zgrajeno in vzdrževano z nedojemljivo zapletenim sistemom, ki preprosto tvori beljakovine iz aminokislinskih podenot. Vsaka aminokislina sestoji iz aminske (–NH2) in karboksilne (–COOH) funkcionalne skupine, vezane na isti ogljikov atom. Vse, razen najmanjše aminokisline, imajo bolj ali manj zapleteno stransko verigo, pritrjeno na ogljikov atom, ki si ga delita aminska in karboksilna funkcionalna skupina. Aminska skupina je rahlo bazična, karboksilna skupina pa rahlo kisla. Aminska skupina ene molekule se veže s karboksilno skupino druge molekule in skupaj tvorita peptidno vez. Beljakovine so zgrajene iz aminokislinskih peptidnih verig v določenem zaporedju. Možnih kombinacij aminokislinskih peptid je neskončno.

Peptidne verige so ukrivljene, zavite in združene z drugimi peptidnimi verigami, s katerimi tvorijo šibke vodikove vezi med atomi dušika in kisika vzdolž verige. Aminokisline lahko tvorijo tudi povezave prek stranice verige. Vse tri vrste aminokislinskih metod vezanja prispevajo k neštetim možnim oblikam beljakovin in reaktivnostnih potencialov. Čeprav vsaka vrsta ustvarja edinstvene beljakovine, se lahko zaradi zunanjih pritiskov le-te prilagodijo za učinkovitejšo asimilacijo oziroma kljubovanje razmeram, ki ogrožajo obstoj vrste.

Konoplja ni edinstvena z vidika vsebnosti vseh esencialnih aminokislin. Lanena semena prav tako vsebujejo vse esencialne aminokisline, kar velja tudi za veliko drugih semen iz rastlinskega sveta. Edinstveno pri beljakovinah konopljinih semen je, da predstavlja 65 % delež beljakovin globulin edistin, kar je največji delež v primerjavi z ostalimi raslinskimi viri.

Globulini so eden od sedmih razredov enostavnih beljakovin. Enostavne beljakovine so sestavljene iz aminokislin in ne vsebujejo nebeljakovinskih snovi. Globulini so v semenih in v živalski krvi. Edistine najdemo v semenih, v krvi je globulinski serum. Edistini so rastlinski globulini, ki so poleg albuminov globularne beljakovine. Vsi encimi, protitelesa, veliko hormonov in fibrogin (slednjega telo predeluje v fibrin, netopni agent za strjevanje krvi) so kroglaste beljakovine.

Albumin, globulin in fibrogin so trije glavni tipi plazemskih beljakovin. Plazma je tekoči del krvi, ki oskrbuje tkiva s hranljivimi snovmi. Beljakovine serumski albumin, serumski globulin in fibrogin, sestavljajo približno 80 % trdnih snovi plazme. Te plazemske beljakovine služijo kot rezervoar za hitro dostopne aminokisline, ko jih telesna tkiva potrebujejo. Rastlinska semena vsebujejo albumin in globulin, ne vsebujejo pa fibrogina. Albumin je hranljiv material, ki ga najdemo med zarodkom rastline in semenskim plaščem. Rastlinski zarodek potrebuje albumin, da spodbudizačetno rast, dokler rastlina ni sposobna izvajanja fotosinteze. Globulin edistin znotraj zarodka rastline jamči, da ima nastajajoči organizem encime, potrebne za presnovo.

Globulin je tretja najpogostejša beljakovina v telesu. Opravlja veliko encimatskih funkcij (ki povzročajo reacije) znotraj same plazme. Pomembnejše je, da je odgovorna za obe – naravno in pridobljeno odpornost, ki jo ima človek proti vsiljivim organizmom. Telo uporablja globulin za proizvajanje protiteles, ki napadajo antigene, ki vdrejo v telo. Globulini, kot je gama globulin, so nujni za ohranjanje zdravega imunskega sistema, saj nevtralizirajo tuje mikroorganizme in toksine.

Globulini se delijo na alfa, beta in gama globuline. Alfa in beta globulini so transportna sredstva, združena z ostalimi substancami in prenašajo beljakovine z enega konca telesa na drugega. Razvažajo material, ki ga telo potrebuje za gradnjo novih in za popravilo obrabljenih ali poškodovanih telesnih tkiv. Gama globulini se delijo na pet razredov protiteles, imenovanih imunoglobulini. Vsi so oblikovani za boj proti specifičnim antigenom, ki napadajo celice. Tvorijo prvo obrambno linijo telesne obrambe proti boleznim in okužbam. Imunoglobuline proizvajajo limfociti B (bele krvničke), locirani v limfnih sistemskih vozliščih. Infektivni antigeni morajo navadno skozi limfni sistem, preden bi lahko vstopili v krvni obtok.

Kar zadeva potrebe človeka po beljakovinah: zaželeno je uživanje aminokislin, ki so čimbolj podobne tistim v človeških tkivih. Poleg vrste aminokisline je pomembna tudi zaužita količina.

Med presnovo se beljakovine razgradijo v aminokisline, ki jih organizem nato sestavi v človeške beljakovine glede na potrebe in razpoložljivost aminokislin, ki so nujne za nastanek določenih beljakovin.

Telo potrebuje zadostne količine aminokisin, da lahko proizvaja beljakovine, kot so globulini. Prav lahko se zgodi, da ustrezne količine potrebnih vrst večji del časa niso na voljo. Kljub temu, da ima telo dovolj esencialnih aminokislin za preprečevanje bolezni, se lahko zgodi, da jih nima dovolj za gradnjo zadostne količine imunoglobulinov, zato imunski sistem ni zmožen preprečiti infekcije.

Najboljši način zagotavljanja zadostnih količin aminokislinskega materiala za proizvajanje globulinov je, da jemo hrano, bogato z globulinskimi beljakovinami. Glede na to, da pripada 65 % beljakovinskega deleža konopljinega semena globulinu edistinu, in da poleg tega konopljina semena vsebujejo tudi albumin, je beljakovinski profil konopljinega semena zelo podoben naši krvni plazmi. To pomeni, da so beljakovine zaradi lahke presnove hitro dostopne življenjskim procesom v telesu.

Uživanje konopljinih semen oskrbuje telo z vsemi esencialnimi aminokislinami, ki so pomembne za ohranitev zdravja, v količinah, kot jih potrebuje telo za proizvodnjo seruma albumina in seruma globulina, kot so gama globulini, ki krepijo odpornost. Uživanje konopljinih semen lahko pripomore k preprečevanju in zdravljenju imunskih bolezni. Ta sklep je podprt z dejstvom, da so konopljino seme uporabljali za odpravljanje prehranskih primanjkljajev, ki jih je povzročila tuberkuloza, huda bolezen, ki je zavirala oskrbo elesa s hranilnimi snovmi in ga s tem uničila.

 

Protitelesa

Protitelesa so globulinske beljakovine, programirane za uničevanje antigenov - tistih bakterij, virusov, toksinov, živega in mrtvega tkiva, notranjih ostankov ipd., skratka kakršnekoli snovi, ki izvabi odziv limfocitov. Protitelesa krožijo po krvni plazmi in lebdijo kot mine v pristanu, čakajoče na sovražnika. Ko sovražni antigen naleti nanje,sprožijo »rafal« jedkih encimov, ki naluknjajo njegovo površje, in zato antigen razpade.

Protitelesa so zasnovana tako, da nevtralizirajo ali razgradijo določeno vrsto antigenov. Bele krvničke, imenovane limfociti B, iščejo antigenske beljakovine ali sladkorje na površini tujka. B-celice nato uporabijo patent ključa in ključavnice, da proizvedejo protitelesa, ki so prilagojena tistemu antigenu, ki je v danem trenutku zaznan. Poleg tega bodo napravile lastne klone, ki se imenujejo plazmatske celice. Večina teh klonov začne proizvajati protitelesa za ta antigen, ostali pa postanejo njihove spominske celice, ki lahko več let krožijo po krvnem toku in iščejo ta določeni antigen. Če se telo ponovno sreča z njim, se celoten postopek ponovi.

Limfocit lahko razpade v stotine klonov – plazmatskih celic v samo nekaj dneh. Odrasla plazemska celica lahko proizvede približno 2000 protiteles vsako sekundo v nekaj dneh življenja. Telo tako razvija odpornost.

Sposobnost telesa, da se upira bolezni in si po njej opomore, je odvisna od tega, kako hitro lahko proizvaja velike količine protiteles, da odbije začetni napad. Čeprimanjkuje globulinskih beljakovin, se lahko zgodi, da je protiteles premalo, da bi preprečila pojav simptomov bolezni.

Konopljino seme je prvovrsten dobavitelj in zagotavlja največ materiala za izgradnjo globulina v vsem rastlinskem svetu. Uživanje konopljinih semen je zagotovilo, da bo naš imunski sistem ustvaril zalogo imunoglobulina, potrebnega za gradnjo protiteles, ki preprečujejo bolezni.

 

Olje konopljinih semen in tok življenja

Olje predstavlja 35% delež celotne teže konopljinega semena. Konopljino olje ima najmanjšo količino nasičenih maščobnih kislin z 8 % in najvišji delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin z 80 % celotnega volumna olja. Laneno olje je na drugem mestu in sicer z največ 72 % esencialnih kislin.

Linolne in alfa-linolenske kisline človeško telo ne more proizvesti samo, zato ju moramo dobiti iz hrane. Zato ju imenujemo esencialni maščobni kislini. Linolna in alfa-linolenska kislina sta najpomembnejši maščobni kislini za človeško prehrano in zdravje. Sodelujeta pri proizvajanju življenjske energije iz hrane in pri prenašanju te energije po telesu. Esencialne maščobne kisline so poglavitnega pomena za rast, vitalnost in um. Še vedno pa je veliko neznanega o njunem delovanju v telesu.

Maščoba je po masi na drugem mestu v telesu (največ je vode). Konkretni delež je odvisen od hrane, telesne aktivnosti, genetskih predispozicij, starosti in spola. Povprečno je 15 do 22 % telesne mase maščoba. Povprečen odrasel Američan poje 61 kilogramov maščobe letno. To je do 50 % delež vseh zaužitih kalorij. Deleži zaužitih maščob so 34 % nasičenih, 40 % enkrat nenasičenih in 15 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Veliko zdravstvenih organizacij v ZDA priporoča zmanjšanje uživanja maščob na 30 % deleža kalorij v prehrani, s tem da se deleži vrst zaužitih maščob enakomerno porazdelijo. Nekateri neodvisni raziskovalci so prepričani, da je ta količina maščob v prehrani še vedno prevelika in da ne bo pomagala pri zmanjšanju pogostosti maščobne degeneracije in kardiovaskularnebolezni.

Vsaj 10 % dnevne potrebe po kalorijah bi morala pokrivati linolna kislina in vsaj 2 % alfa-linolenska. Najugodnejše razmerje linolne in alfa-linolenske kisline v prehrani je med 2 : 1 in 5 : 1. Razmerje 2 : 1 učinkoviteje preprečuje bolezni, ki so posledica maščobne degeneracije. Laneno olje vsebuje 58 % alfa-linolenske kisline, zato med vsemi olji iz semen verjetno najučinkoviteje preprečuje in blaži degenerativne bolezni, toda vsebuje le 14 % linolne kisline. Olje konopljinih semen vsebuje do 58 % linolne in 25 % alfa-linolenske, oziroma občasno 2,2-krat več linolne kot alfa-linolenske, kar ga uvršča v sam vrh semenskih olj in je ugodno za zdravje ter preprečevanje degeneracije maščob.

Nasičene in nenasičene maščobne kisline so zgrajene iz ogljikovih atomov, ki so povezani med sabo v verige z metilno skupino (–CH3) na koncu. To je maščobni del. Na drugem koncu je karboksilna skupina (–COOH) in ta del je kislinski. V tem so si nasičene in nenasičene maščobe kisline enake.

Nasičene maščobne kisline niso nujna sestavina človeške prehrane. Telo jih lahko izdela iz beljakovin ali ogljikovih hidratov. Nasičene maščobne kisline so ravne linije molekul, ki sestojijo iz ogljikovih atomov, med seboj povezanih v enojne verige. Ker so vse stranske vezi zasedene z vodikovimi atomi, jim pravimo nasičene.

Linolna, alfa-linolenska in večkrat nasičene maščobne kisline, ki jih telo pridobiva iz njih, so nujne za energijo, za izmenjavo elektronov in kisika, ki ga potrebujejo predvsem možgani, mrežnica, notranje uho, nadledvične žleze in testisi. Prenašajo veliko energije, ki jo potrebujejo dejavna tkiva in jim zagotavljajo zelo visoko koncentracijo kisika. Življenjska energija potuje po telesu z esencialnimi maščobnimi kislinami in njihovimi derivati.

Telo troši do 14 ogljikov dolge nasičene maščobne kisline, da proizvaja energijo, podobno kot ogljikovodikova goriva ženejo avtomobile. Vendar biokemični motorji telesa izgorevajo čisto in ne proizvajajo »smoga«, dokler je telo zdravo. Encimi (kroglaste beljakovine) znotraj celice razgradijo nasičene maščobne kisline v zaporedja fragmentov dvojnih ogljikov (acetatov), začenjši s kislinskim koncem (–COOH). Acetati se nato pokurijo (oksidirajo) v pečeh za proizvodnjo celične energije, v mitohondrijih. Kemična energija, ki nastane, je shranjena v ATP (adenozin trifosfat) molekule in se lahko sprosti kot gorivo za kemijske reakcije, kadar ga celica potrebuje. Preostanek energije se razprši kot toplota in greje telo.


Temeljni zakon termodinamike pravi, da energija ne more biti niti ustvarjena niti uničena, lahko pa spreminja obliko. Sevanje toplote je oblika kinetične energije; združevalna energija, ki drži kemične spojine skupaj, se imenuje kemična energija. Toplota lahko ustvari ali razbije kemične vezi in reakcije lahko absorbirajo ali sproščajo toploto.

Nasičene maščobne kisline so lepljive. Daljša kot je veriga, raje se spoji z drugo maščobo. Nasičene maščobne kisline, ki so daljše od desetih ogljjikov, so pri telesni temperaturi v trdnem stanju. Nasičene maščobne kisline, ki so sestavljene iz 16 ali več ogljikov, lahko motijo normalne presnovne procese in pri pretiranem uživanju mašijo arterije. Prisotne so v živalskih maščobah, največ v govedini, jagnjetini in svinjini, ter v kokosovem olju in olju palmovih jedrc.

Nenasičene maščobne kisline so prav tako sestavljene iz ogljikovih atomov, povezanih med sabo kot pri nasičenih maščobnih kislinah, toda na določenih delih vzdolž verige sta po dva ogljikova atoma povezana z dvojno vezjo. To pomeni, da imata ta dva atoma ogljika ob straneh le po en atom vodika; ogljikova atoma torej tvorita dvojno vez. Ker manjkata dva vodikova atoma zaradi te dvojne vezi, se takšna veriga imenuje nenasičena.

Molekularna diagrama prikazujeta razliko v zgradbi nasičene in esencialne maščobe. Ukrivljena oblika esencialne kisline preprečuje, da bi se zlile druga v drugo. Ker drsijo, ne mašijo arterij kot lepljive nasičene maščobne kisline, ki imajo ravno obliko. Trans-maščobne kisline se nahajajo v jedilnem olju in nastajajo z izpostavitvijo večkrat nenasičenih maščob (kot sta linolna in alfa-linolenska maščobna kislina) visokim temperaturam.

Linolna in alfa-linolenska maščobna kislina imata rahlo negativen naboj in sta nagnjeni k oblikovanju zelo tankih površinskih plasti. Ta lastnost se imenuje površinska napetost in omogoča prenašanje snovi, kot so toksini, na površje kože, prebavil, ledvic in pljuč, od koder se nato odstranijo. Zaradi občutljivosti se hitro razgradijo v strupene toksine, zato jih rafinirajo z visoko temperaturo.

Rastline imajo encime, ki so sposobni vstavljati dvojne vezi, začenši na tretjem ogljikovem atomu. Človeški encimi lahko ustvarijo dvojne vezi izključno na devetem ogljikovem atomu. Če ima maščobna kislina samo eno dvojno vez, je to enkrat nenasičena maščobna kislina. Oleinska kislina (imenovana po olivnem olju) ima eno dvojno vez in sicer med devetim in desetim ogljikovim atomom. Človeški encimi sicer lahko izdelajo oleinsko kislino iz stearinske kisline (18 ogljikovo stearinsko maščobno kislino najdemo v govedini, jagnjetini in svinjini), z namenom da bi preprečili zgoščanje telesnih maščob.

Če ima maščobna kislina več kot eno dvojno vez ogljikovega para, je večkrat nenasičena. Linolna kislina ima dva nenasičena para v svoji 18 ogljikov dolgi verigi. Alfa-linolenska kislina ima tri take pare v svoji prav tako 18 ogljikov dolgi verigi. Nenasičene maščobne kisline imajo vedno dvojne vezi na razdalji treh ogljikovih atomov.

Te nenasičene vezi povzročijo, da se ravna linija ogljikove verige ukrivi na parih, povezanih z dvojno vezjo. Vedno se vodikovi atomi odstranijo iz iste strani molekule maščobne kisline. To močno spremeni fizične in kemične značilnosti maščobne kisline. Biokemiki to imenujejo cis- konfiguracija.

Ukrivljena oblika preprečuje, da bi se esencialne maščobne kisline pretopile druga v drugo. So namreč drsljive, za razliko od nasičenih maščobnih kislin, in so tekoče pri sobni temperaturi. Esencialne maščobne kisline imajo rahlo negativen naboj in so nagnjene k oblikovanju zelo tankih površinskih plasti. Ta lastnost se imenuje površinska napetost in omogoča prenos snovi, kot so toksini, na površje kože, prebavil, ledvic in pljuč, od koder se nato odstranijo. Površinska napetost esencialnih maščobnih kislin prav tako pripomore k disperziji materialov, ki reagirajo ali se združijo z esencialno maščobno kislino. Esencialne nenasičene maščobne kisline (zaradi t.i. cis- konfiguracije) ne mašijo arterij, tako kot nasičene maščobne kisline.

Cis- konfiguracija omogoča, da se v krivini verigeformirajo delokalizirani oblaki elektronov (pi-elektroni). Zato elektrostatične sile omogočijo esencialnim maščobnim kislinam, da ulovijo molekule kisika in zadržijo beljakovine znotraj celičnih membran. Zaradi pi-elektronskih oblakov v cis- vezeh lahko esencialne maščobne kisline oblikujejo fazne meje električnih potencialov med vodo znotraj in zunaj celic in olja v celičnih membranah. Kot statična elektrika v kondenzatorju, lahko ti naboji proizvedejo bioelektrične tokove, ki so pomembni za delovanje živčevja, mišic, srca in celičnih membran. Esencialne maščobne kisline so zelo pomembne za splošno telesno izmenjavo energijskega potenciala – življenjskega toka.

Linolna in alfa-linolenska kislina sta vključeni v prenos kisika iz zraka v pljučih do vseh celic v telesu. Igrata vlogo pri zadrževanju kisika v celičnih membranah. Tam ovirata napade virusov in bakterij, ki nikakor ne uspevajo v prisotnosti kisika. Oksidacija je najpomembnejši življenjski proces v telesu.

Linolna in alfa-linolenska kislina sta predstopnji prostaglandinov, kratkotrajnih hormonom podobnih družin snovi, ki uravnavajo veliko funkcij v tkivih. Poznamo okrog trideset prostaglandinov. Delijo se v tri serije. Linolna kislina je osnovni material za seriji 1 in 2, serija 3 pa izhaja iz alfa-linolenske kisline.

Prostaglandin E1 (PGE1) je najbolj znan iz serije 1. Nekateri iz serije 2 imajo nasproten učinek od prostaglandina E1 in prostaglandini serije 3 imajo podobne lastnosti tistim iz serije 1. PGE1 pomaga preprečevati srčne napade in kapi, s tem, da ohranjajo trombocite nesprijete in tako ne mašijo arterij. PGE1 zavira nastajanje holesterola in izboljšuje obtok s krvnimi plovili. Kontrolira produkcijo prostaglandina serije 2 in je vključena v funkcije T celic imunskega sistema in lahko pomaga onemogočiti rast raka z urejanjem razmerja celičnih delitev. PGE1 izboljšuje delovanje živcev in pripomore k dobremu počutju in zdravju.

Linolna, alfa-linolenska in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih telo proizvaja iz prvih dveh, so nujne za aktivna tkiva, ki potrebujejo izmenjavo energije, elektronov in kisika; predvsem možgani, mrežnica, notranje uho, nadledvični žlezi in tkivo testisov. Prenašajo veliko energije, potrebne za aktivna tkiva in jim zagotavljajo visoko koncentracijo kisika. Življenjska sila potuje skozi telo z esencialnimi maščobnimi kislininami in njihovimi derivati.

Več kot polovica maščob v temno zelenih listih konoplje je alfa-linolenska kislina (zeleni listi vsebujejo 1 % maščob oz. olja ali manj). Še bolj koncentrirana je v membrani kloroplastov, kjer poteka fotosinteza. Oblaki pi-elektronov cis- dvojne vezi v alfa-linolenski kislini absorbirajo energijo fotona iz sončne svetlobe, ki pada na liste in postanejo aktivni kot elektroni v laserjih. Pi-elektroni pretvorijo sončno energijo v kemično energijo, ki jo alfa-linolenska mačobna kislina prenaša na mesta, kjer jo telo potrebuje.

Alfa-linolenska kislina se približno petkrat bolj odziva na svetlobo kot linolna kislina. Svetloba tisočkrat poveča zmožnost reagiranja alfa-linolenske kisline s kisikom. Nenasičene maščobne kisline z več cis- vezmi so zelo občutljive na svetlobo in se hitro uničijo, ko so izpostavljene svetlobi. Olje hitro postane žarko in neprimerno za uživanje. Torej posebna narava esencialnih maščobnih kislin, ki jih dela potrebne za življenje – absorbcija kisika in transformacija sončne energije – povzroči, da razpadejo, ko so izpostavljene zraku in svetlobi.

Ko so esencialne maščobne kisline in njihove večkrat nenasičene sorodnice izpostavljene sončni svetlobi, se začne verižna reakcija prostih radikalov. Prosti proton se lahko ujame na elektron na ogljiku zraven cis- vezanega para. Ta nemirni aktivni elektron zapusti orbito in se zaleti v drugega, ali poleti skupaj z vodikovim jedrom, kar povzroči verižno reakcijo, ki traja 30.000 ciklov. Vezi vzdolž verige razpadejo. Tako nastanejo nove in drugačne molekule. Od teh so mnoge, vključno s peroksidi, ki uničujejo tkivo pljuč, hidroperoksidi, polimeri ipd., strupene za telo.

Čeprav življenje ne more potekati brez svetlobe in kisika, občutljive esencialne maščobne kisline hitro postanejo toksične, če z njimi ne ravnamo pravilno. Narava rešuje ta paradoks z močnimi antioksidanti in lovilci prostih radikalov, ki kontrolirajo stopnjo oksidacije in lovijo proste radikale, preden verižne reakcije uidejo nadzoru. To sta med drugim vitamina A in E. Narava ju je zasnovala tako, da se raztopita v večkrat nenasičene maščobne kisline in jih varujeta, medtem ko te omogočajo pretok življenjske energije.

Rastline so ustvarile popolno okolje za shranjevanje esencialnih maščobnih kislin in jih ščitijo pred svetlobo in kisikom. To je seme. In dokler dobivamo esencialne maščobne kisline z uživanjem le-teh, bomo vitalni in polni življenjske sile. Konopljino seme vsebuje popolno ravnovesje esencialnih maščobnih rastlin, ki jih zahteva človeško telo. Konopljino olje je vsekakor olje življenja.



Besedilo je prevod članka Lynn Osburn, ki ga lahko najdete s pomočjo naslednjih referenc:

Osburn, L.: HEMP SEED: THE MOST NUTRITIONALLY COMPLETE FOOD SOURCE IN THE WORLD, Part One. Hemp Line Journal (online). Julij-avgust 1992, Vol. I No. 1., 11. 10. 1998 (prevedeno januarja 2011), str. 14-15.

(Vir: http://www.ratical.com/renewables/hempseed1.html)

Osburn, L.: HEMP SEED: THE MOST NUTRITIONALLY COMPLETE FOOD SOURCE IN THE WORLD, Part Two: HEMP SEED OILS AND THE FLOW OF LIFE FORCE. Hemp Line Journal (online). Julij-avgust 1992, Vol. I No. 2., 11.10.1998 (prevedeno januarja 2011), str. 12-13, 21.

(Vir: http://www.ratical.com/renewables/hempseed2.html)