on romantic comedy

Za uspešen scenarijev v Hollywoodu potrebujete nič več in nič manj, kot dobršno mero prostega časa, da pregledate nekaj filmov in jih razdelate po dramatskem trikotniku.

V veliko pomoč vam bo prepoznavanje žanrov, kar pa dandanes ni težko, saj je vsak film podnaslovljen s svojo specifično karakteristiko. Ko se naučite prepoznati kaj in kako stoji za določeno oznako, vam večine filmov sploh ni treba videti, da ne bi vedeli kaj se v njih pripeti.

 Zadeva ima tudi slabo stran, namreč na tak način lahko spregledate kak biser med svinjami, in nehote zamudite zgodbo, ki bi vam lahko spremenila življenje (če verjamete, da takšna zgodba sploh obstaja, mi pač ne). Lahko se odločite za težak, a pomemben korak v svojem življenju, in se odpoveste gledanju filmov hollywoodske produkcije od – recimo – poznih devetdesetih naprej (za starejše je selekcijo opravila zgodovina). Da zgornje natolcevanje podkrepimo z besedami, naj na praktičnem primeru ponazorimo o čem je govora. Ob tem naj izrazimo dvom, da bi kakršni koli pisci obravnavanih scenarijev sploh obstajali, bolj se nagibamo k domnevi, da jih producira računalniški program, ki ga je zasnoval gospod William Watson leta 1995. Avtorstvo tovrstnega scenarija se navadno pripiše uslužbencu na oddelku določenega žanra, ki produkt pregleda in popravi. Program je sicer zasnovan tako, da zgolj kombinira filmske zvezde v pare in jih umešča v različne kombinacije serij prostorov, časov in situacij, ki si jih izmišlja in jih potrjuje svet nadzornikov/urednikov na oddelku za določen žanr.

1. ZASNOVA: Na začetku sta vedno Dekle in Fant. Dekle ima prijateljico, ki je skorajda brez izjeme t. i. The slutty friend. Tudi Fant ima prijatelja, še pogosteje dva (ker moški bolje delujejo v trojicah kot ženske), t. i. The dorky guy that never gets laid in The ordinary guy in a relationship. Dekle je najlepša in najbolj zabavna deklina daleč naokoli, ter odkar pomni išče/hoče ženina in veliko poroko. Fant je tisti, ki se temu upira, hoče svobodo, poroka mu je največje zlo, kar se jih je izmislilo občestvo. Redke izjeme obstajajo, a zgolj potrjujejo pravilo: Kadar Fant želi resno zvezo, je ponavadi usodno Dekle t. i. Just passing through, t. j. odkar pomni išče/hoče ženina in veliko poroko, a jo je treba le še prepričati, da je Fant t. i. The right guy.
2. ZAPLET: Fant in Dekle se najdeta. Sledi vsaj 45 minut utrujajočega in napornega preskakovanja med kadri, ki se izmenjujejo kot pink ponk žogice: sex – commitment – sex – commitment – sex – commitment – sex – commitment – sex – commitment – sex – commitment – sex – commitment etc. etc. Pros and cons are always the same. Medtem se pripeti manjša neprilika. Vedno jo zagode Fant Dekletu in vedno gre za neke vrste nesporazum. Odslej Fant to nepriliko prikriva in se zato poslužuje vsakršnih mahinacij, najpogostejša je najpreprostejša: laganje ali zgolj izmikanje. V opravičilo naj mu priznamo: cilj opravičuje sredstva. Le da si doslej Fant še ni priznal, da je njegov cilj, ki je obenem tudi njegov motiv, resnična ljubezen do Dekleta.
3. VRH: Dekle izve od tretjega vira za nepriliko. S strtim srcem in razžaloščena odvihra, preden bi ji lahko Fant razjasnil nesporazum. Prijatelji obstojijo z neumnimi obrazi, medtem ko skomigajo z rameni.
4. RAZSNOVA: Fant in Dekle sta devastirana. Vsak zase preživljata pekel. Dekle preboleva svojega The one and only, ki ji ga zlohotna usoda ni namenila in se tudi ni potrudila pobrigati, da bi zato navedla kak razlog. Fant je nenavadno čustveno znerviran, da ga celo njegova prijatelja ne prepoznata več. V naslednjih 10 minutah bo Fant ugotovil, kaj ga sploh muči, to da neskončno ljubi Dekle in da je zanjo pripravljen žrtvovati tudi najdragocenejšo stvar v svojem življenju: svojo samskost.
5. RAZPLET: Zdaj je čas za dejanja. Fant se požene v tek za Dekletom. Predzadnji prizor se tako ponavadi dogodi na letališču, ko Dekle iz takšnega ali drugačnega razloga ravno odhaja. To z letališčem sploh ni tako pomembno, treba je namreč ustvariti vtis, da je razplet šele vrh dogajanja – zato stopnjevanje napetosti z lovljenjem zadnjim minut etc. etc. Sledi oči vlažujoča izpoved Fanta. Dekle vedno odpusti, ker (in razlog je tu najpomembnejši) se je Fant za njo spremenil, za njo je veliko žrtvoval in ona mu bo hvaležnost povrnila s poroko ali vsaj resno zvezo. Tako navsezadnje pravzaprav zmaga Dekle, ki je dosegla svoje sanje: našla je ženina. In potem se čudite, da romantičnim komedijam rečejo tudi: filmi za ženske.

Kdor je govoril o koncu velikih zgodb, je pozabil omeniti začetek 'velikih' žanrov. Ob obravnavanem je potrebno razložiti tudi poimenovanje. Romantične komedije se imenujejo zato, ker so to nekdaj bile: njihova glavna tema je ljubezenska, predstavljena na komičen način (kakšna veleumnost!). Primere lahko iščete skozi celotno zgodovino, še pred izumom filma, se je takšnih zadev lotevalo gledališče. Zadeva se zaplete pri povsem običajnem problemu, ki se mu reče mass production ali serijska proizvodnja. S tem postopkom obdelave neke teme, ne pade samo kvaliteta t. i. romantičnega, ki postane zgolj variiranje motiva in tipov (gl. zgoraj), temveč predvsem komičnega. Ob tem slednje ni več stvar kateri se smejimo, ampak postane vsakdanja resnost, predvsem pa prekomerno zaupanje v tipologijo likov. To lahko trdimo na podlagi špekulacije, da verjetnost fikcije narašča sorazmerno s sprejemnikovo identifikacijo z liki. Podrobnejših socioloških študij nismo uspeli izvajati, zato pa lahko vidimo rezultat ravno v serijski proizvodnji romantičnih komedij, v ženskih revijah, tv serijah, tabloidih, dnevno – informativnih oddajah, v katerih poročajo o tračih etc. etc. Očitno nam prodajajo nek videz, toda kakšen neki je?