Pred približno desetimi leti je babica Marica v globokem
razočaranju napisala pismo najboljši rubriki nekega časopisa:
»Počasi gremo rakom žvižgati
Spoštovani bralci mojega najljubšega časopisa in najboljše rubrike!
Stara sem več kot sedemdeset let, a takšne in drugačne stvari v zvezi z
medčloveškimi odnosi še vedno rada prebiram. Predvsem bi rada povedala svoje
mnenje o dandanašnjem času.
Dandanes je vse preveč na prosto in mladi se natepavajo križem in
povprek ob pomoči zaščitnih sredstev, kemije in opojnih substanc. To smo sicer
počeli tudi mi v mladih letih, a ne tako očitno in ne tako zgodaj, kot to
počnejo sedaj. Me smo šele v osemnajstih letih dojele, da je tista luknjica med
nogami samo za lulanje malo prevelika, sedaj pa to počnejo že pri dvanajstih,
trinajstih...
Ni nobenega spoštovanja in odgovornosti, le fuk na horuk. Vse je
izgubilo svoj smisel in vsi so hitro vsega naveličani. Materialne zahteve so
postale ogromne in nihče noče nič več potrpeti. Jaz sem bila pred petdesetimi
leti zadovoljna že z Janezom, ki se je pripeljal na starem kolesu in me položil
na kupu sena, sedaj pa je to vse drugače. Nihče se več ne ukvarja z naravo in
odnosi, vse je postalo zmaterializirano do maksimuma. Celo avtomobili so v
reklamah užaljeni in poškropijo psa, kot bi ne bili živa bitja, konerve tunine
govorijo in kozmetika in tamponi in oh in sploh. Sveže seno, ki pika v
zadnjico, je boljše kot vsaka nova odeja, oprana z najdražjim detergentom.
Sedaj smo vsi fini in zmaterializirani in želimo kar najbolj izkoristiti
življenje. Umiramo na polni črti, umirajo kmetije, narava, reke... Na
nacionalni televiziji bodo prav kmalu uvedli podnapise v cirilici...
Počasi gremo Slovenci rakom žvižgat. Vse je pijano in zadrogirano,
depresivno in nezadovoljno samo s sabo. Pomembno je le, kaj kdo ima in kdo bo
koga nategnil in čim več pokasiral. Težave se začnejo že v osnovni šoli, ko so
mulci zaščiteni in razvajeni in jim nihče ne more do živega. Bog se usmili
mlade generacije in tega sveta, ki je, kakršen je zdaj...
Razočarana
babica Marica«
Izrezek je resničen in dobro ohranjen. Glede babice Marice pa
nimam pojma. Maričino mnenje ne odraža mnenja avtorjev bloga. Smo se pa s
prebiranjem in analiziranjem vsebine nemalokrat zabavali. Pisemce se je našlo
med, sličicami, rizbicami, koledarčk,..., ki so napolnili ovitek mesečne avtobusne karte v času guljenja srednješolskih klopi. Na hrbtni strani pisma gospod Jože iz Velenja sprašuje po receptu za pripravo ekološkega škropiva. Gospod Jože, iskreno upamo, da ste se znebili vseh nepridipravov na vrtu.
http://showbizgeek.com/wp-content/uploads/2014/03/Screen-Shot-2014-03-04-at-11.35.07.png ;)
OdgovoriIzbriši