Z enim samim gibom ugasnem cigareto.
Kdo je že dvomil v mojo spretnost?
Ko se film obrazov vrti pred očmi
in z ritnicama odprem balkonska vrata,
prepustim bičanje zimskega vetra vrabcem,
ki na vejah iščejo že davno odpadlo listje.
Za seboj zaprem vrata balkona.
Zdaj utihne še trkanje veje ob okvir okna.
V resnici sem prav čuden tič;
nehvaležen, morda celo nevreden zavetja.*
*Lahko tudi "?!", po želji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar